V sredo, 21. maja, so se na 1. izredni seji sestali svetniki Občine Lenart. Na seji so se seznanili s potekom trase priključne ceste Lenart in z odpravo posledic izgradnje avtoceste na občinskih in državnih cestah ter ukrepih za odpravo posledic prekomernega prometa na cesti G1-3 Maribor - Gornja Radgona skozi Občino Lenart. Seje so se zraven svetnikov in župana udeležili tudi predstavniki obeh civilnih pobud iz Lenarta, direktor Direkcije za ceste Republike Slovenije mag. Gregor Ficko, Matej Lapajne DRSC, Ksenja Marc iz DARS-a, projektant priključne ceste Boris Stergar.V začetku seje je župan mag. Janez Kramberger zbrane svetnike in goste pozdravil in povedal, da je izredno sejo sklical na zahtevo petih občinskih svetnikov. Povedal je, da bodo danes razpravljali o priključni cesti v Lenartu in izrazil upanje, da bo prišlo do dogovora, saj Lenart nujno potrebuje priključno cesto, zato je tudi kot župan vložil veliko naporov, da se z izgradnjo priključne ceste ćimprej prične. Dodal je, da je omenjena cesta zelo pomembna ne samo za Lenart, ampak tudi za sosednje občine. V občini, ki nima urejene prometne infrastrukture tudi ni mogoče pričakovati gospodarskega razvoja.Na seji je zbranim najprej kronologijo dogodkov povezanih z izgradnjo avtoceste skozi Slovenske gorice in načrtovanje izgradnje avtoceste predstavil mag. Avgust Zavernik iz Občine Lenart. Povedal je, da se zadeva vleče že iz leta 1993, ko se je Slovenija odločila za pospešeno izgradnjo avtocestnega omrežja. Glede na prometne tokove se takrat niti približno ni znalo oceniti, da bodo prometni tokovi tako naraščali v smeri zahod - vzhod, zato v letih 1995 do 1999 ni bilo intenzivnega dela na področju avtocestne navezave. V letu 1998 sta bili na območju Lenarta obravnavani dve varianti avtoceste skozi občino Lenart (varianta 1N in varianta D). Z izgradnjo variante D priključna cesta v Lenartu ne bi bila potrebna, saj bi avtocesta potekala severno od Lenarta. Trasa D je bila z gradbeno tehničnih, prometnih kriterijev in ekonomskih vidikov ocenjena kot zahtevna, zato so tej trasi nasprotovali prometniki. V letu 1998-1999 se prvič omeni, da je sprejemljivejša varianta 1N (trasa sedanje avtoceste) s priključno cesto in v Lenartu so bili do leta 2004 prepričani, da se bo priključna cesta gradila istočasno z izgradnjo avtoceste mimo Lenarta, saj je varianta 1N s priključno cesto bila vedno cenejša od variante D.Na osnovi dotedanjih analiz, proučevanj, preverjanj, presojanj, vrednotenja in primerjav ter usklajevanj je bila na tem odseku sprejeta varianta 1N s priključno cesto Lenart. Predlagani potek trase izpolnjuje vse predpisane prometno tehnične kriterije. Trasa je ustrezna z vidika regionalnih razvojnih možnosti in urbanega razvoja. Dobro je prilagojena strukturi kulturne krajine in funkcijskim območjem naselij. Trase se izogiba večini varovanih območij in je optimalna glede vplivov na okolje, tudi večjih vplivov na bivalno okolje ni, predvsem pa omogoča dobro navezavo na druge infrastrukturne objekte oz. omrežja. Predlagani potek trase ustreza kriterijem prometne učinkovitosti. Investicijsko je predlagana varianta bistveno ugodnejša od doslej predlaganih variant. Predvidena dolžina priključne ceste je 2.985 metrov.Dokončna odločitev s strani Občine Lenart je bila sprejeta na 11. seji Občinskega sveta, 28. marca 2000. Sprejet je bil naslednji sklep: "Sprejeme se predlagana trasa avtoceste med Partinjskim potokom in Spodnjo Senarsko po varianti 1N s priključno cesto skozi mesto Lenart. Varianta avtoceste po varianti 1N se naj v delu jugovzhodno od mesta Lenart oziroma Polene maksimalno poglobi oziroma zniža.  Občinski svet Občine Lenart zahteva, da se priključna cesta skozi mesto Lenart, ki se navezuje na avtocesto po varianti 1N gradi istočasno ali pred pričetkom gradnje avtoceste. Ob priključni cesti se predvidijo varovalni ukrepi za tam stanujoče prebivalce..."Po besedah mag. Avgusta Zavernika je Občina Lenart vseskozi zagovarjala gradnjo priključne ceste in izvedla vse ukrepe, ki so bili v pristojnosti občine.V začetku leta 2004 je bil lokacijski načrt izdelan v celoti in se je pripravljala uredba za njeno sprejetje, kjer se je Občina Lenart ponovno jasno opredelila do priključne ceste. 7. januarja.2004 je potekala široka razprava na Občini Lenart med predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Uradom RS za prostorsko planiranje, DARS-om, predstavniki projektanta, izdelovalci lokacijskega načrta in izdelovalci vplivov na okolje, kjer je bila občina prvič seznanjena s strani predstavnika DARS-a, g. Arharja, da je v nacionalnem programu izgradnje avtocest za leti 2006 in 2008 navedena le izgradnja avtoceste, ne pa tudi priključne ceste. Občina Lenart je takrat burno odreagirala in tudi z raznimi dopisi pozvala ustrezne organe, da dopolnijo nacionalni program izgradnje avtoceste tako, da bo vključena tudi priključna cesta.Predstavniki države so navajali argument, da se je priključna cesta izvzela iz programa izgradnje avtocest mimo Lenarta, predvsem to, ker je v postopku sprejemanja lokacijskega načrta bila na trasi priključne ceste zavarovana nepremičnina kulturne dediščine – domačija Cmureška cesta 32. Ob tem je potrebno navesti, da je zaščita kulturne dediščina Cmureška cesta 32 potekala »na nezakonit način«, saj v času zbiranja smernic ustreznih soglasodajalcev tudi s strani Ministrstva za kulturo ni bilo nikakršnih nasprotovanj k priključni cesti, saj takrat še navedena kulturna dediščina ni bila zaščitena.Dokončno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta je občina podala 30. avgusta 2004, kjer se je jasno opredelila in navedla, da k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta izdaja negativno mnenje, ker ni v uredbi navedenih zagotovil, da se priključna cesta gradila istočasno z avtocesto.Na nenehno vztrajanje občine po gradnji priključne ceste je minister za promet, 27. septembra 2004 predlagal Vladi Republike Slovenije sprejetje sklepa, s katerim Ministrstvu za kulturo nalaga izvedbo postopka za izbris domačije Cmureška cesta 32, ki je bila nekakšna ovira pri nadaljnjih postopkih gradnje priključne ceste. Vlada Republike Slovenije je navedeni sklep sprejela, čeprav Ministrstvo za kulturo tega sklepa vse do ponovnih aktivnosti Občine Lenart v letu 2007 ni izvedlo.Občina Lenart je kljub nenehnim pritiskom na državne organe po izgradnji priključne ceste tudi sprožala postopke za izbris iz registra nepremične kulturne dediščine Cmureška cesta 32, saj so se razni državni organi sklicevali, da ne morejo voditi postopka naprej na priključni cesti v kolikor se ne opravi izbris domačije Cmureška cesta 32 iz registra. Tako so ponovno 7. februarja 2005 pozvali Ministrstvo za kulturo, da izvede ustrezni izbris ter navajali argumente za sam izbris.Na podlagi prej navedenega dopisa ministra je občina ostro reagirala in je župan mag. Janez Kramberger intenzivno vodil postopke za izbris domačije Cmureška cesta 32. V zvezi z izbrisom je bilo opravljenih kar nekaj zelo mučnih in težkih sestankov, na katerih se je minister za promet Janez Božič jasno opredelil ter eksplicitno zahteval od Ministrstva za kulturo, da izbriše iz registra kulturne dediščine nepremičnino domačija Cmureška 32, saj bo v nasprotnem uporabil vse pravne poti in argumente, s katerim bo dokazal, da je bila zaščita opravljena v nasprotju z veljavno zakonodajo ter poiskal odgovornost za ravnanje nekaterih javnih uslužbencev, ki so podlegli pritiskom lastnika oz. zastopnika domačije Cmureška cesta 32 in si dovolili zaščito izvesti v nasprotju z veljavno zakonodajo. Po tem razgovoru širokega kroga udeležencev postopkov izgradnje avtoceste in tudi predstavnikov Ministrstva za kulturo je le-to z odločbo z dne 24. maja 2007 izvzelo kulturno dediščino, domačijo Cmureške cesta 32, iz registra kulturne dediščine in ga preoblikovalo v kategorijo »dokumentarno (arhivsko) varstvo«, kar pomeni, da se objekt sme odstraniti oz. porušiti, pred tem pa je potrebno objekt v detajle posneti.Znano je tudi, da so nekateri pobudniki proti izgradnji priključne ceste v začetku leta 2008 vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto Lenart – Senarska, s katerim so želeli, da bi navedena uredba bila razveljavljena ter s tem onemogočeni nadaljnji postopki izgradnje priključne ceste. Ustavno sodišče je njihovo pobudo zavrglo, kar kaže na to, da so postopki izvedbe lokacijskega načrta potekali transparentno – pregledno in na zakonit način."Glede na vse navedeno je ugotoviti, da mesto Lenart kljub izgradnji avtoceste, ki se bo odprla oz. bo dana v promet še v letošnjem letu, nujno potrebuje priključno cesto, ki bo na novo urejala promet v samem mestu Lenart, predvsem razbremenila staro mestno jedro in križišče na Trgu osvoboditve ter križišča s Partizansko cesto, predvsem pa omogočila normalno priključevanje na avtocesto iz smeri severno od meta Lenart, še bolj pa vzhodno od mesta Lenart iz smeri Gornje Radgone. Prav tako je ugotoviti, da je Občina Lenart vseskozi vodila aktivno politiko do državnih organov, da se zgradi oz. da se vodijo vsi postopki, ki bodo omogočili gradnjo priključne ceste. Res je, da se je zaradi nezakonite zaščite domačije, Cmureška cesta 32, postopek nekoliko ustavil, morda za 2 – 3 leta. Zaščita je od lanskega leta odpravljena, s tem pa tudi ni več ovire, da se postopki ne bi nadaljevali. Postopke v skladu z zakonodajo vodi Ministrstvo za promet skupaj z investitorjem DARS-om. Naloga občine torej je, da čimbolj intenzivno vodi aktivnosti do Ministrstva za promet in DARS-a, da se postopki ponovno aktivirajo tako, da bodo le-ti omogočili čimprejšnjo izgradnjo priključne ceste. Tako mora Ministrstvo za promet skupaj z DARS-om naročiti izdelavo projektne dokumentacije za priključno cesto (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo), v nadaljevanju pa sprožiti postopke za odkupe zemljišč ter v nadaljevanju izbrati izvajalca del," je na seji menil mag. Avgust Zavernik.V nadaljevanju seje spregovoril tudi projektant priključne ceste Boris Stergar, da je to najbolj optimalna varianta priključne ceste, saj ta ne sme bitri preveč oddaljena od uporabnikov. Povedal je, da je cesta projektirana dovolj široko, predvidene so kolesarske poti, zelenice in protihrupne zaščite.Direktor Direkcije za ceste mag. Gregor Ficko je povedal, da bodo po odprtju avtoceste ponovno naročili prometno študijo in da je to njihova dolžnost, da zadevo še enkrat preverijo, če Lenart potrebuje priključno cesto ter dodal, da glede na osem odstotno letno prometno rast Lenart vsekakor potrebuje priključno cesto.V imenu predstavnikov civilne pobude Lenarta, ki nasprotujejo izgradnji priključne ceste, je na seji spregovoril njihov pravni zastopnik odvetnik Aleksander Tušek in povedal, da se s tem, ko je Ustavno sodišče zavrglo njihovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lenart - Senarska, se zgodba šele začenja. Povedal je, da se ponovno izdela študija vplivov na okolje, saj trasa priključne ceste dobesedno poteka skozi dvorišča. Ker priključna cesta posega v bivalno okolje bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da do izgradnje priključne ceste ne bo prišlo.Predstavniki civilne pobude Lenarta za izboljšanje kvalitete življenja v mestu Lenart so povedali, da je priključna cesta potrebna. V imenu njih je Bronja Lešnik povedala: "Žalostna sem, ko sem slišala mnenje predstavnika njihove civilne pobude. Preprosto ne morem verjeti, da skupina pametnih ljudi ne želi imeti ceste. Zdaj v tem času, ko se gradi blokovsko naselje je dejstvo, da ti ljudje potrebujejo cesto. Pri tem me je samo strah, da se bo država naveličala naših pripetij in bo denar preusmerila drugam. Čez pet let pa bodo ti isti ljudje iz tega naselja na župana naslovili apel zgradite nam cesto."Ne seji je spregovoril tudi predsednik Odbora za komunalno in gospodarsko infrastrukturo dr. Miralem Hadžiselimović, ki je poudaril, da je ta priključna cesta pomembna za Lenart in da je omenjeni rok dokončanja 2015 zelo oddaljen. Povedal je tudi, da so občani, ki gradnji nasprotujejo bili ob nakupu parcel seznanjeni s potekom trase priključne ceste. Dodal je še, da ceste ne potrebuje samo Lenart, ampak tudi ostale občine. Svetnike je seznanil tudi s sklepi odbora.Ksenja Marc iz DARS-a je zbrane opozorila, da ne more obljubiti, da se bo cesto pričeli letos projektirati, saj mora biti cesta najprej uvrščena v državni plan, to pa do sedaj ni bilo mogoče, ker so bile ovire.V razpravi se je za izgradnjo priključne ceste zavzelo več svetnikov, svetnica Darinka Čobec, pa je predstavnike civilne pobude, ki gradnji nasprotuje vprašala ali bodo prevzeli odgovornost za svoja dejanja, ko se bo Lenart čez nekaj let dušil v prometu.Svetniki so ob koncu razprave sprejeli več sklepov:1. Občinski svet se je seznanil s potekom aktivnosti, ki jih je do sedaj vodila Občina Lenart v zvezi z izgradnjo avtoceste po varianti 1 N s priključno cesto in Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lenart - Spodnja Senarska in jo sprejema.2. Občinski svet ugotavlja, da si je Občina Lenart veš čas prizadevala, da bi se priključna cesta Lenart zgradila in da je vodila tudi postopke za izbris iz registra nepremičnine kulturne dediščine Cmureška cesta 32, na katero so se državni organi v postopkih do izgradnje priključne ceste Lenart na zaščito sklicevali. Občinski svet Občine Lenart tudi ugotavlja, da je ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto Lenart - Spodnja Senarska, ki zajema tudi priključno cesto tudi zavrglo.3. Občinski svet Občine Lenart ugotavlja, da ni nikakršnih pravnih ali drugih zakonskih zadržkov, ki bi ovirali nadaljnje postopke in izgradnjo priključne ceste. Prometni tokovi iz dneva v dan naraščajo, posebej na koridorju vzhod - zahod, prav tako je vedno več prometa tudi znotraj mesta Lenart, zato je izgradnja priključne ceste nujna in je ni mogoče prestavljati na kasnejše roke.4. Občinski svet zahteva od državnih organov, Ministrstva za promet, DARS-a in drugih, da takoj pričnejo s postopki za izgradnjo priključne ceste.5. Občinski svet nalaga županu Občine Lenart in ga pooblašča, da vodi ažurno in aktivno politiko za izgradnjo priključne ceste v Lenartu ter da redno poroča Občinskemu svetu Občine Lenart o doseženih rezultatih.