V Lenartu je v 12. in 13. junija potekal mednarodni znanstveni simpozij Slovenske gorice v revolucionarnem letu 1848 za Zedinjeno Slovenijo, ki so ga organizirali Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor in Občina Lenart. Namen mednarodnega znanstvenega simpozija Slovenske gorice v revolucionarnem letu 1848 za Zedinjeno Slovenijo je bil odkrivanje novih spoznanj, ki bodo poglobila vedenje o slovenski zgodovini in politiki sredi 19. stoletja in o vsestranskem narodnem in kulturnem razvoju, ki je sledil ideji Zedinjene Slovenije. V tem procesu so sodelovali tudi mnogi slovenskogoričani od kmetov do izobraženstva, med katerimi so še posebej izstopali nekateri narodno zavedni duhovniki. Najpomembnejši med organizatorji podpisovanja peticij za Zedinjeno Slovenijo so bili Oroslav Caf, Andrej Družovič, dr. Štefan Kočevar, Anton Kreft, Jakob Kreft, dr. Franc Miklošič, dr. Anton Murko, dr. Jožef Muršec, dr. Matija Prelog, Davorin Trstenjak, dr. Lovro Vogrin, Stanko Vraz in drugi. Omenjeni rodoljubi so imeli največje zasluge, da so prebudili narodno zavest Slovencev in pripravili peticije ter organizirali podpisovanje peticij za Zedinjeno Slovenijo. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.To obdobje je bilo za Slovence zelo pestro in polno nacionalno pomembnih dogodkov. Na simpoziju, posvečenemu 160 letnici programa Zedinjena Slovenija, so ugledni slovenski in tuji znanstveniki predstavili revolucionarno vrenje in njegove odmeve in posledice v svetu med Muro in Dravo. Na razvoj narodne zavesti so pomembno vplivale razmere v sosednjih deželah, zato so na simpoziju poskušali prikazati stike z njimi in kako je njihov politični razvoj odmeval v slovenskih deželah.Simpozij se je pričel s pozdravnimi nagovori podžupanje Občine Lenart Marije Zlodej, predsednika Zgodovinskega društva Slovenske gorice Janeza Ferlinca in predsednika Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru dr. Darka Kovačiča.Z referati so se predstavili Igor Zemljič je spregovoril o Lenartu in krajih njegove okolice pred revolucijami leta 1848 s socialno-demografskim orisom. Zanimivo je, da je Lenart v predmarčnem času bil majhen podeželski trg s 76 hišami. Dr. Stane Granda je spregovoril o narodni zavesti v Slovenskih goricah sredi 19. stoletja. Dr. Franc Rozman je spregovoril o dogodkih v revolucionarnem letu 1848 po podatkih iz ptujskega pokrajinskega arhiva. Dr. Marjan Toš je predstavil skoraj pozabljenega slovenskogoriškega rojaka od Svete Trojice. Dr. Janez Cvirn je spregovoril o Štajerskem deželnem zboru leta 1848 in nacionalnem vprašanju. Dr. Marija Mojca Peternel je spregovorila o "naših" nemških časopisih v revolucionarnem letu 1848. Dr. Slavko Krajnc je spregovoril o liturgičnih pionirjih iz Slovenskih goric (Muršec, Caf, Trstenjak in Vogrin). Mag. Fanika Krajnc Vrečko je spregovorila o jezikovnem in literarnem delu slovenskogoriških narodnih buditeljev sredi 19. stoletja. Dr. Borut Holcman je govoril prvi avstrijski ustavi in o prvih slovenskih narodnih simbolih. Dr. Marko Zajc je spregovoril o slovensko hrvaških odnosih v letu 1848. Dr. Avgustin Malle iz Celovca je govoril o marčni revoluciji na Koroškem s posebnim pogledom na področje humberkega gospostva. Dr, Imre Szilagyi iz Budimpešte je primerjal slovenski in madžarski narodni program iz leta 1848. Predsednik Zgodovinskega društva Slovenske gorice Janez Ferlinc pa je predstavil projekt "Pot zedinjena Slovenija 1848 po Slovenskih goricah". Predvideno je, da bi pot povezovala kraje, kjer so se rodili in živeli narodni buditelji ter kraje dogodkov. Potekala bi od Lenarta, Sv. Ane, Jurovskega Dola, Maribora, Hrastovca, Voličine, Zavrha, Destrnika, Trnovske vasi, Biša, Svetega Andraža, Juršincev, Ptuja, Dornave, Muretincev, Velike Nedelje, Ormoža, Središča ob Dravi, Ljutomera, Cerovca, Radomerščaka, Male Nedelje, Svetega Jurija, Biserjan, Hrastja-Mota, Gornje Radgone, Benedikta, Treh kraljev, Negove, Grabonoša, Kraljevcev, Cerkvenjaka, Zgornjih Verjan, Svete Trojice, Spodnje Senarske nazaj do Lenarta. Kot je povedal Janez Ferlinc je pot možno razširiti na vso Slovenijo, zamejstvo in Hrvaško.Po končanih predavanjih so na Kulturnem domu Lenart odkrili spominsko ploščo, ki jo je odkrila podžupanja občine Lenart Marija Zlodej, blagoslovil pa jo je dekan Martin Bezgovšek.Na spominski plošči je datum 19. junij 2008, ker je kaplan Andrej Družovič na ta dan leta 1848 podpisal oziroma overil peticijske pole za Sv. Lenart in okolico. Pri Lenartu je ohranjen tudi žig, s katerim je Andrej Družovič žigosal podpisane peticijske pole in je razstavljen v knjižnici. Spominska plošča pa je namenjena vsem Slovencem, ki so v revolucionarnem letu 1848 podpisali peticijo za program Zedinjene Slovenije.Po odkritju spominske plošče je sledila v Knjižnici Lenart otvoritev razstave z naslovom Slovenske gorice v revolucionarnem letu 1848 za Zedinjeno Slovenijo, ki bo odprta do 15. septembra letos. Na razstavi je na kratko prikazano revolucionarno vrenje leta 1848 in življenje ter delo narodnih buditeljev, jezikoslovcev, literatov in duhovnikov iz Slovenskih goric, ki so se najbolj izpostavljali za idejo Zedinjene Slovenije. Na razstavi je predstavljena tudi predlagana turistična kulturno zgodovinska pot s kraji podpisovanja peticij, revolucionarnih dogodkov in kraji bivanja ter rojstne hiše nekaterih zaslužnih narodnih buditeljev. Po tej poti so se udeleženci odpravili drugi dan simpozija.