Stanislav Šteinbauer se je rodil 2. 5. 1937 v Selcih. Kot najstarejši od otrok je skupaj s sestro Marijo in že pokojnim bratom Alojzem odraščal na manjšem posestvu v varnem zavetju očeta Janeza - kolarja in mame Terezije - šivilje. Osnovno šolo je začel obiskovati med okupacijo leta 1943 v Voličini, kjer jo je tudi končal. Pri očetu se je priučil za kolarja in mu v delavnici pridno pomagal. Prvo zaposlitev si je poiskal leta 1953 v takratni Kmetijsko obdelovalni zadrugi Selce, kjer je skupaj z očetom opravljal različna lesarska dela vse do odhoda na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je bil sprejet v Ljudsko milico. Ko si je po opravljenem šolanju pridobil poklic miličnika, se je leta 1960 zaposlil na Postaji ljudske milice na Ravnah na Koroškem. Miličniško službo je nadaljeval na Postaji milice v Lenartu, kjer je ob delu študiral in si pridobil višjo izobrazbo. Na Postaji milice je služboval 20 let, zadnjih 6 let pa je isto delo opravljal na Upravi za notranje zadeve v Mariboru, kjer se je leta 1987 tudi upokojil.

Kristina Šteinbauer, rojena Brandšteter, je se je rodila 5. 7. 1936 v Selcih. Otroška leta je preživela pri svojih starših Ludviku in Mariji na srednje velikem posestvu, skupaj s sestrami Marjano, Angelo, Zofijo in Barbaro ter bratoma Ludvikom in Dragom. Štirje od otrok so že pokojni. Osnovno šolo je začela obiskovati med okupacijo leta 1943 v Voličini, 8. razred pa je zaključila v Lenartu. Ko je v Svečini uspešno končala dvoletno vinarsko-sadjarsko šolo, se je vrnila v Kmetijsko obdelovalno zadrugo Selce, kjer je opravljala delo sadjarke in drevesničarke vse do leta 1968, ko je zaradi vzgoje sinov ostala doma. V tem času je doma odprla prodajalno vin Vinogradniškega gospodarstva Kapela. Občasno je bila tudi varuška in pazila nekaj otrok. Med letom 1975 - 1980 je bila zaposlena na Osnovni šoli Voličina kot pomočnica v šolski kuhinji in čistilnem servisu, nadaljnjih deset let pa je bila za polovični delovni čas zaposlena na Postaji milice Lenart, kjer je čistila, in od tam je leta 1991 odšla v pokoj.
Zakonca sta se spoznala že v otroških letih, saj sta oba rojena v Selcih, nedaleč stran. Prav tako sta v istih letih obiskovala Osnovno šolo v Voličini. Ta bližina ju je združila 29. aprila 1961, ko sta sklenila zakonsko zvezo.
V zakonu se jima je 26. 5. 1962 rodil sin Cveto, ki živi v Mariboru s soprogo Slavico in hčerko Ines. 22. 4. 1965 se je rodil sin Zoran, ki živi doma.
Zlatoporočenca sta si takoj po poroki poiskala stanovanje v takratnem zadružnem domu v Selcih. Čez tri leta sta kupila parcelo v Sp. Voličini, kjer sta si s svojimi rokami in s pomočjo staršev in prijateljev zgradila visokopritlično hišo in se vanjo vselila 29. 11. 1965, kjer je še danes njun dom. V vseh teh letih se je na nitki življenja nanizalo obilo spominov, tudi trpkih ob trdem delu, pomanjkanju in trenutkih, ki niso bili najbolj prijazni. Seveda je življenje oralo tudi mehkejše in dobrotljivejše brazde. Danes, ko praznujeta zlato poroko, čutita hvaležnost ob spoznanju, da jima zdravje še služi in da lahko še redno opravljata vsa potrebna opravila tako na vrtu, poljih, manjšem vinogradu, gozdu in v hiši.