POBUDNIKOM ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČA V OBČINI LENART

Spoštovani!

Na Občino Lenart ste naslovili pobudo, v kateri predlagate spremembo namenske rabe zemljišča v stavbno zemljišče.
Občina bo vašo pobudo obravnavala v postopku sprejemanja novega občinskega prostorskega akta, katerega pripravo je pričela v letu 2007, ko je Župan Občine Lenart dne 30. julija 2007 sprejel Sklep o pripravi občinskega prostorskega načrta Občine Lenart. Navedeni sklep je objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije, štev. 23 z dne 10. septembra 2007. S tem je župan določil način priprave novega prostorskega akta za celotno območje Občine Lenart, ki se imenuje Občinski prostorski načrt Občine Lenart (v nadaljevanju kratko: OPN).
Občina pripravlja OPN na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Ur. list RS, štev. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B). Za izvajanje določb ZPNačrt je pristojno ministrstvo od sprejema zakona sprejelo že pet pisnih pojasnil in priporočil in enajst podzakonskih predpisov, ki so temeljito posegli v načrtovanje prostora.
Z OPN bo občina za obdobje naslednjih 10 do 15 let določila:
- cilje in izhodišča prostorskega razvoja,
- načrtovala prostorske ureditve lokalnega, t.j. občinskega pomena ter
- določila rabo zemljišč in prostorske pogoje za umeščanje objektov v prostor (kje in pod kakšnimi pogoji bo možno graditi oz. izvajati druge posege v prostor).
Vse navedeno bo občina storila na podlagi zakonskih zahtev, usmeritev iz državnih prostorskih aktov, varstvenih zahtev in lastnih razvojnih potreb.
Med zadnje navedene razvojne potrebe štejemo tudi pobude občanov, kot je vaša; z njimi posamezniki predlagajo, da bi določena zemljišča postala stavbna oz. zazidljiva.
Zakonodaja določa, da različnih pobud, med njimi tudi tistih, ki predlagajo določitev novih zazidljivih zemljišč (t.j. stavbnih zemljišč), ni mogoče obravnavati posamično, t.j. vsake posebej in na podlagi posameznih terenskih ogledov ter presoj od primera do primera, temveč zahteva, da se to zgodi v postopku priprave prostorskega akta za celotno občino. Pri tem je treba obravnavati celotni prostor občine in vse pobude, ki so bile naslovljene na občino, obravnavo pa je treba opraviti po točno določenem postopku. Ta postopek v prvi fazi zahteva izdelavo ustreznih strokovnih gradiv, med njimi tudi t.i. strokovnih podlag za poselitev. Ta naloga je v občini v teku; v kolikor ne bo prišlo do ponovne spremembe predpisov na področju prostorskega načrtovanja, računamo, da bo zaključena do poletja letošnjega leta.
Pobude za določitev novih zazidljivih zemljišč, kot je vaša, je treba v vseh fazah postopka obravnavati v skladu z ZPNačrt ter v skladu s podrobnejšimi določili in zahtevami, ki jih vsebujeta predvsem naslednja dva podzakonska predpisa:
- Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. list RS, štev. 99/2007); pravilnik je začel veljati 14. novembra 2007,
- Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Ur. list RS, štev. 110/2008); pravilnik je začel veljati 6. decembra 2008.
Navedeni predpisi določajo, da je treba prostorski razvoj oz. nove gradnje usmerjati v naselja, izven njih pa le izjemoma in za točno določene namene gradnje. Pri tem tudi naselij ni dopustno neargumentirano širiti: najprej je treba izrabiti vse proste in premalo izkoriščene površine v naseljih, širitev naselja pa je dopustna le, ko znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni več možen. Ko je izpolnjen ta pogoj, naselja ni mogoče širiti kamorkoli, ampak prvenstveno na tista zemljišča, ki so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem in so manj pomembna iz različnih vidikov, med drugim tudi iz vidika ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč ter trajnostne rabe naravnih virov.
Izven naselij je možno načrtovati le prostorske ureditve in posamezne posege v prostor:
- ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,
- ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih služb (gospodarska javna infrastruktura),
- ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),
- za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,
- za namen športa in rekreacije,
- za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja,
- za namene obrambe in ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v delu, ko so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.
Kot izhaja iz zapisanih zakonskih določil, bo treba v občini poselitev usmerjati predvsem v naselja, opredeljena po urbanističnih kriterijih. Tako opredeljena naselja v občini so občinsko središče Lenart v Slovenskih goricah ter naselja Voličina, Močna, Lormanje, Šetarova, Radehova, Zavrh, Strma gora, Dolge njive in Selce. Navedena naselja pa predstavljajo le manjši del občinskega prostora.
Ostali, t.j. pretežni del občine je poseljen razpršeno oz. je strokovno opredeljen kot odprti prostor. Z zakonom določene možnosti za opredeljevanje novih stavbnih zemljišč v tem prostoru so zelo zožene in omejene le na malo število možnih primerov in namenov gradnje, ki so predhodno navedeni. Vsa ostala razpršena gradnja pa v tem prostoru ni več dovoljena, kar pomeni, da zanjo ni mogoče določati novih stavbnih zemljišč.
Ker menimo, da take zakonske rešitve za Občino Lenart niso optimalne oz. ne omogočajo lokalnim razmeram prilagojenega razvoja, se je občina priključila aktivnostim številnih drugih občin, ki skušajo doseči vsaj delno spremembo kriterijev. Cilj prizadevanj je, da se kriteriji spremenijo tako, da bi omogočili pozitivno reševanje večjega števila pobud občanov in predvsem najbolj perečih dejanskih prostorskih problemov. Uspeha tovrstnih naporov zaenkrat še ni mogoče napovedati.
Vse take aktivnosti pa so na žalost povezane tudi s podaljševanjem rokov tako pri pripravi strokovnih podlag kot tudi pri pripravi OPN. Pri tem zgoraj izpostavljeni vsebinsko različni pogledi na možnosti prostorskega razvoja občine niso edini razlog, zaradi katerega prihaja do zamud glede na zastavljene roke in termine priprave gradiv v občini. Med zelo ali celo bolj pomembnimi razlogi so zlasti zamude države pri pripravi podzakonskih predpisov ter vsebina teh predpisov, ki terja vedno znova ponovno obravnavo in usklajevanje že opravljenega dela v občini.
Za ilustracijo izpostavljamo zadnje sprejeti tozadevni predpis, t.j. Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij. Navedeni pravilnik bi moral biti izdan najkasneje do 28. junija 2007, izdan pa je bil skoraj leto in pol kasneje (kot je že omenjeno, je bil uveljavljen 6. decembra 2008). Kot je razvidno že iz naslova predpisa, je ta ključnega pomena za določanje novih stavbnih zemljišč v občini in s tem tudi za možnost reševanja pobud za spremembo namenske rabe prostora, ki so jih občani naslovili na občino. Logična posledica zamude tako pomembnega predpisa so tudi zamude pri pripravi prostorskih aktov občin.
Ocenjujemo, da bomo namesto v pomladi leta 2009, kot načrtovano, osnutek OPN lahko pripravili približno eno leto kasneje. V tem dokumentu, ki bo javno razgrnjen in v času javne razgrnitve tudi javno obravnavan, bo razviden tudi rezultat obravnave vaše pobude. O javni razgrnitvi in javni obravnavi vas bomo pisno obvestili, po potrebi pa vas bomo obveščali tudi o morebiti še potrebnih gradivih za obravnavo vaše pobude ter o drugih fazah v postopku priprave OPN.
Informacije o novostih v pripravi OPN lahko pridobite tudi na naši spletni strani www.lenart.si. Na tej strani so na naslovu »Priprava Občinskega prostorskega načrta Občine Lenart« dosegljivi tudi ključni predpisi, ki jih navajamo v tem dopisu; gre za predpise, ki jih moramo upoštevati v občini in ki so pomembni za obravnavo vaše pobude.

S spoštovanjem!

Pripravila:

Vinko Kramberger                                               Župan Občine Lenart
Višji referent I za gosp. infr. in plan       mag. Janez Kramberger, dr. vet. med.
in ZUM, d.o.o.