Na vsebino
Friday, 07 April 2017 07:40

NA CVETNO NEDELJO ZNOVA POSTAVITEV PRESMECA V SP. VOLIČINI

Člani društva Presmec iz Dolgih Njiv bodo na cvetno nedeljo, 9. aprila 2017, pri cerkvi sv. Ruperta v Sp. Voličini postavili presmec.  Prihod presmeca bo z zvoki pospremil Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart. Približno 22 metrov dolg presmec, ki ga iz zelenja izdelujejo več dni, bodo ob 9.15 uri s  konjsko vprego pripeljali v Sp. Voličino in ga bodo postavili pri cerkvi sv. Ruperta. Sledil bo blagoslov presmeca in sveta maša.


Člani Društva  Presmec iz Dolgih Njiv so leta 1999 izdelali 303,8 metra dolg. presmec, ki  se je uvrstil tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik.
Cvetna nedelja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).

Presmeci, značilni za cvetno nedeljo pred veliko nočjo, po ljudskem verovanju ščitijo dom in odganjajo nesrečo.

Zaradi vere v njihovo magično moč so bili cvetnonedeljski presmeci v preteklosti na podeželju stalni spremljevalci vsakodnevnega in prazničnega življenja. Kot navaja Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja, so presmeci pred raznimi nevšečnostmi ščitili kmečki dom. Ponekod so z njim obkrožili hišo, da bi bila v njej sreča, ali da bi bil dom zavarovan pred strelo, požarom, boleznijo in nesrečo. Del presmeca so po starem izročilu spravili na podstrešje, ali pa so na hišo in gospodarska poslopja pritrdili križce iz blagoslovljenih šib. Nekateri tudi danes ob grmenju ali bliskanju zakurijo vejico iz butare, da bi odgnali točo.