fbpx Na vsebino
Novice

Novice

Priznanja Krajevne skupnosti Voličina za leto 2022 so prejeli Suzana Vogrin iz Zavrha, Jože Rojko iz Vočine, Roman Šilec in Roman Marin, oba iz Zg. Voličine, gostilna Pizzerija vinska trta Boštjan Fekonja, s.p. iz Voličine in Osnovna šola Voličina. 

Na lenarški Poleni je v soboto, 10. septembra, potekala otvoritev plezalne stene – balvana – Tadeja Goloba, rojaka, ki se je otvoritve tudi udeležil. Na otvoritvi je spregovoril tudi župan mag. Kramberger, mlada perspektivna plezalka Maja Kramberger pa je obiskovalcem prikazala kako uporabljati plezalno steno. Otovoritev je glasbeno popestril lenarški glasbenik Peter Šeneker s kitaro.
Plezalna stena je visoka 4 metre in pol, z različnimi nakloni previsa in 90 kvadratnimi metri efektivne plezalne površine in kar z 720 naključno razporejenih oprimkov. Primerna je za vse generacije plezalcev, od popolnih začetnikov do tekmovalcev. Župan je v svojem nagovoru izpostavil dobro obiskanost ŠRC Polena in tudi načrtih, ki jih še imajo za dodatne dejavnosti, ki jih bodo izpeljali na spodnjem delu Polene. »Ta stena je bila predlog oziroma pobuda s strani Planinskega društva Lenart, predsednica Svetlana Bogojević si je zelo prizadevala za to pridobitev v našem mestu. Kar nekaj časa smo iskali primerno lokacijo in tudi pravega mojstra. Objekt je vreden nekaj manj kot 70 tisoč evrov in ob primerni uporabi bo lahko dolgo služil svojemu namenu,« je v svojem nagovoru pojasnil župan mag. Kramberger.
Tadej Golob je postal po vsej Sloveniji poznan po TV kriminalni seriji ki so jo predvalai na RTV Slovenija in je nastala po njegovih romanih. Še bolj pa je Slovenija dihala z njim, ko se je pri sestopu z Vrha Krnice v Loški steni hudo ponesrečil. Župan je pojasnil, da so poimenovali prvo lenarško plezalno steno po našem rojaku, Lenartčanu, Tadeju Golobu, na katerega smo prav vsi zelo ponosni, ker je alpinist, in tudi priljubljen slovenski pisatelj.
»Steno smo poimenovali po njemu zato, da mu na tak način izkazujemo pozornost, zahvalo in čast. Moramo biti ponosni na svoje ljudi, ki so se zapisali ali pa se zapisujejo s svojimi deli na različnih področjih – od športa, znanosti, kulture, podjetništva. Karikaturo pa je naredil znani karikaturist Večera dr. Horowitz, Ciril Horjak, ki ga mnogi poznajo iz njegovih karikatur v Večeru,« je pojasnil lenarški župan.
Pred mikrofon je stopil tudi Tadej Golob, ki je najprej šaljivo in malo v zadregi pojasnil kako se je zgodba pričela:

V sredo, 24. avgusta, so v Lenartu podpisali dve gradbeni pogodbi za gradnjo kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice.
Prvo gradbeno pogodbo za del kolesarske povezave Lenart – Benedikt sta z izvajalcem POMGRAD, gradbeno podjetje d. d. za traso Lenart - Benedikt podpisala župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger in župan Občine Benedikt Milan Repič. Trasa kolesarske povezave se začne z navezavo na obstoječo kolesarsko povezavo v trgovsko-poslovni in industrijski coni Lenart v smeri Benedikta do avtobusne postaje Ženjak. Kolesarska povezava poteka kot enostransko dvosmerna kolesarska pot, širine 2,5 metra. Po predmetni pogodbi je predvidena izgradnja kolesarske povezave v dolžini štiri kilometre, in sicer 3.464 metrov po območju Občine Lenart in 537 metrov po območju Občine Benedikt. Kolesarska povezava poteka tudi čez obstoječi cestni premostitveni objekt čez potok Ročico, ki je dotrajan, zato je v pripravi projekt (naročnik DRSI) za gradnjo nadomestnega premostitvenega objekta čez Ročico. Pogodbena vrednost oddanih del skupaj znaša 1.653.399,20 evrov brez DDV, od tega Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zagotavlja 1.356.425,26 evrov.
Drugo pogodbo sta podpisala predstavnik izvajalca Sašo Horvat, direktor podjetja LIPA, proizvodno trgovska zadruga z. o. o. in župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger. Po predmetni pogodbi je predvidena izgradnja dela kolesarske povezave na trasi Jarenina – Lenart – Zgornja Senarska, na relaciji Lormanje – Spodnja Voličina. Ta trasa poteka od začetka naselja Spodnja Voličina skozi naselji Lormanje in Šetarova do podvoza pod avtocesto v Občini Lenart v dolžini 4.140 metrov. Pogodbena vrednost oddanih del znaša 1.191.3890,95 evra brez DDV, predvidena vrednost oddanih del brez DDV financira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kolesarska povezava bo pretežno dvosmerna enostranska kolesarska pot.

Po obeh pogodbah je predviden začetek gradnje 1. september 2022 in zaključek investicije pa je predviden v prvi polovici leta 2023.

Slovenske gorice so bogatejše za solarne polnilne klopi, ki so jih občine pridobile v sklopu projekta Zelene Slovenske gorice. V Lenartu so klop postavili v centru Lenarta v stavbi, kjer se nahajata Upravna enota Lenart in Občina Lenart. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Solarna klop je dolga 2 metra in visoka slaba 0,5 metra. Nanjo so nameščene sončne celice v velikosti 500 mm. S pomočjo solarnih modulov si lahko z zeleno energijo brezplačno polnite svoje mobilne naprave. Vaš mobilni telefon z vgrajenim QI sistemom lahko polnite tako, da ga samo položite na brezžični polnilec na vrhu klopi ali pa uporabite enega izmed štirih od USB izhodov za polnjenje. Prav tako je v bližini klopi nenehno na voljo 4G internetne povezave z dosegom 10-20 metrov okoli klopi. Na novo pridobitev se je odzval tudi župan mag. Janez Kramberger povedal:
»Veseli smo vsake nove, sodobne in seveda tudi zelene pridobitve v našem kraju. Po premisleku smo izbrali lokacijo pred občino, saj se tukaj velikokrat zadržujejo starejši in tudi otroci, ki si bodo lahko, v kolikor bodo to potrebovali, napolnili mobilni telefon ali drugo pametno napravo. Naša občina je pridobila certifikat Slovenia Green Silver zato verjamem, da se bo ob obisku našega centra tudi kateri izmed turistom ustavil na tej klopi in si napolnil svojo napravo. Trudimo se, da izvajamo projekte, ki so prijazne tako našim prebivalcem, kot tudi okolju.«

Občinska avla Jožeta Hudalesa v Lenartu te dni diši nekoliko drugače. V njej je na ogled postavljena tradicija vinogradništva, vinarstva, povezana s krajinsko tematiko Slovenskih goric skozi likovna dela. Razstavljenih je 25 likovnih del, ki so jih pripravili: Klara Alatič, Nika Arnuš, Milan Ketiš, Nina Kolarič, Konrad Krajnc, Ana Šuster Kraner, Ivan Lorenčič – Loren, Leopold Methans, Eva Novak, Dejan Pfeifer, Andreja Štancer, Nina Šulin, Danijel Vrečič – Dani in Martina Golija – Martinca. Vidna je njihova raznolikost ter pestrost izbire tehnik in podlag, skupna pa jim je radost ob pogledu na Slovenske gorice. Vsi sodelujoči na razstavi, ki bo do konca avgusta na ogled v avli Občine Lenart v delovnem času upravne enote in Občine Lenart, namreč izhajajo iz Slovenskih goric. Opus navedenih ustvarjalcev je seveda veliko širši od tokrat razstavljenega in se ga nadejamo v prihodnosti videti še večji del.
»Otvoritev razstave minuli četrtek je predstavljala uvod v prihajajoči festival Umetnost rizlinga in gibanice, ki se bo odvil v petek, 19. avgusta, ob 17. uri, v okoli cerkve Svetega Lenarta ter na dvorišču stare šole s koncertom Ditke ob 20. uri in poteka v soorganizaciji Društva vinogradnikov Lenart, Društva kmečkih žena in deklet Lenart, Občine Lenart in KGZS, Zavod Ptuj,« je poudaril koordinator razstave Marko Šebart, ki je na tem mestu opravičil odsotnost zaslužne osebe za postavitev razstave, Mojce Čep. Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger in predsednik Društva vinogradnikov Lenart, Stanko Kramberger. V času Festivala rizlinga in gibanice pa bo na ogled tudi opisana razstava v avli Jožeta Hudalesa v pritličju stavbe Občine Lenart.
Razstavo je otvorila najstarejša sodelujoča umetnica, Martina Golija – Martinca, ki jo po njenem raznolikem ustvarjanju dobro poznamo v Slovenskih goricah. Z glasbo sta dogodek povezala Dominik Petko in Manuela Brunčič.

Page 1 of 55