KONTAKTNI PODATKI ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE LENART
02 729 13 48 ali
obcina@lenart.si ali mobilne številke 041 496 994 in 041 654 931                        

#OstaniDoma #OstaniZdrav

Aktualne informacije o COVID-19 v občini

banner korona

Ponudba hrane po Slovenskih goricah

hrana sg

Wednesday, 19 February 2020 10:37

Tradicionalni sprejem župana Občine Lenart

V petek, 14. februarja 2020, je župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger v Domu kulture Lenart priredil tradicionalno srečanje podjetnikov, direktorjev, vodij javnih zavodov, občinskih svetnikov, predsednikov društev, duhovnikov in predstavnikov drugih organizacij, ki soustvarjajo življenje in delo v občini Lenart. Po uvodnem pozdravu gostitelja, župana Janeza Krambergerja, je slavnostna govornica, direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik povedala:

»Optimizem je strategija za boljšo prihodnost,« je maksima enega svetovno najbolj znanih in priznanih intelektualcev Noama Chomskyja. Brez optimizma je težko živeti, lahko dodam in prepričana sem, da je optimizem stalni spremljevalec vseh danes tukaj prisotnih. Čeprav v svojem vsakodnevnem delu potrebujemo še veliko veliko več, pa brez optimizma ne bi mogli premagovati mnogih ovir vsakdana. Ki v Sloveniji res niso redek pojav.
Pa vendar - po pričakovanjih Evropske komisije bo gospodarska rast v Sloveniji v prihodnjih dveh letih pretežno stabilna. Takih napovedi moramo biti veseli, seveda pa si moramo tudi sami prizadevati, da bo šel razvoj v tej smeri. Tako kot je Slovenija vpeta v evropsko in svetovno dogajanje, je tudi Štajerska vpeta v slovenske in skupaj z njo v evropske in svetovne gospodarske tokove. Mnogi so sicer prepričani, da lahko sami in nepovezani dobijo vse bitke. Teorija in tudi praksa kažeta, da temu ni tako. Že stari pregovori nam predočijo resnico, da smo povezani močnejši. Tudi modrejši in bolj odporni. Zato se v Štajerski gospodarski zbornici trudimo, da bi s povezovalno politiko ustvarjali okolje, v katerem bodo podjetja lahko dobro delala, občine izpolnjevale svoje programe, ki bodo omogočali boljše in lažje življenje ljudi.
Na Štajerskem živi približno 16 % prebivalk in prebivalcev Slovenije, žal smo starejši od slovenskega povprečja, tudi nekoliko manj izobraženi in z nekoliko višjo stopnjo brezposelnosti kot je trenutno v Sloveniji. Kljub temu brezposelnost v regiji v zadnjih letih ni alarmantna, obratno, ni malo podjetij, ki zelo težko dobijo kader, sploh ko iščejo določene profile. Podjetja iz naše regije ustvarijo malo manj kot 13 % nacionalnega BDP, BDP na prebivalca je med 11 regijami peti najnižji. Imamo pa v regiji tudi zelo dobra podjetja, od tistih najmanjših do velikih in izjemno izvozno usmerjenih. 
Ko sem izpostavila prebivalstvo regije in njihovo starost, sem to naredila z razlogom: podjetja so tista, ki bodo morala v prihodnje zelo resno razmišljati in vlagati v projekte, ki bodo ohranjali delovno silo zdravo, sposobno za delo in predvsem tako, ki bo pripravljena delati tudi nekoliko dlje kot je današnja starost ob upokojitvi. Danes se namreč moški v povprečju upokojijo pri 62 letih in 4 mesecih, ženske pa pri 60 letih in 6 mesecih. In kakšen je podatek o pričakovani starosti? Moški v Sloveniji v povprečju dočakajo 78 let, ženske pa 84. Že samo ta dva podatka povesta, da ima Slovenija probleme s starajočo delovno silo in, žal, tudi zdravstvenim stanjem prebivalstva. Na Štajerskem pa so ti problemi še izrazitejši. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je bila odsotnost z dela, torej absentizem, v letu 2016 v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija 4,7 %, v primerjavi s 4 % na ravni celotne Slovenije. Na podlagi raziskav tudi vemo, da imajo zaposleni v podravski regiji na delovnem mestu na voljo manj aktivnosti, ki bi ohranjale in krepile njihovo zdravje ter dobro počutje na delovnem mestu v primerjavi z zaposlenimi v drugem delu Slovenije. Posledično so torej bolj izpostavljeni tveganjem za pojav poškodb in razvoj bolezni, ki so povezane z delom, slednje pa se odraža tudi v višjem odstotku odsotnosti z dela, tako v prezentizmu kot absentizmu. Oba sta nad slovenskim povprečjem, kar seveda povzroča veliko problemov delodajalcem in hkrati pomeni, da ljudje niso zdravi, da imajo mnoge zdravstvene in psihofizične probleme.
To izpostavljam tudi zato, ker namenja Štajerska gospodarska zbornica tem problemom veliko pozornosti, pridobili smo več evropskih projektov, ki dajejo delodajalcem strokovno podporo in tudi konkretne prakse za pomoč zaposlenim. Govorim o projektu Naprej, ki je namenjen podpori podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih težav zaposlenih in projektu Polet, ki se usmerja v pomoč in podporo starejšim zaposlenim in zmanjševanju odsotnosti z dela. Prav tako govorim o projektu eVZD, ki na osnovi ugotovljenih potreb delodajalcev nudi podjetjem svetovanja in tudi sredstva za zagotavljanje višje varnosti in zdravja pri delu, predvsem starejših zaposlenih.
Vsi ti projekti in seveda mnogi drugi in aktivnosti, ki jih pripravljamo v Štajerski gospodarski zbornici so dokaz, da se resnično trudimo v regijo pripeljati projekte, ki bodo ne samo v finančnem smislu pomagali podjetjem in s tem celotnemu okolju, ampak jih bodo opremili tudi z mnogimi drugimi vsebinami, od projektov trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva, do projektov o vključevanju v trge dela, nujnih spremembah delovno-pravne in pokojninske zakonodaje, varnosti delovnih mest in aktivnega staranja zaposlenih, ki bo prinašalo zaposlenim prijazno pot v upokojitev, tudi preko mentoriranja in vpeljevanja novih zaposlenih, delodajalcem pa enostaven in za delovne procese neobremenjujoč prehod. Tovrstni projekti jačajo vse, zbornico, okolje in seveda predvsem sodelujoča podjetja. Zato, da bomo v sodelovanju lažje nastavljali optimistične strategije in vsakodnevne taktike poslovanja. Upam, da so v te projekte vključena tudi podjetja iz tega okolja, sicer pa – vrata so vedno odprta in na zbornici ste vedno dobrodošli.
Kljub vsemu povedanemu, ali pa ravno zaradi vsega povedano, pa vendar ocenjujem, da je situacija v Štajerski regiji dobra oz. boljša kot je bila pred leti in prepričana sem, da bomo v sodelovanju vseh v regiji, tudi županj in županov, našli odgovore, ki bodo omogočali boljše življenje ljudi, predvsem pa jim zagotovili delo.
Leto 2020 ne bo enostavno, tudi prihodnja ne bodo, seveda pa to ne pomeni, da ne bomo vsi dobro delali in se trudili za pravi napredek. In, kot že rečeno, povezani lahko storimo največ, zato sem vesela povabila občine in se zahvaljujem, da ste mi dali pozdravno besedo. Kaže na vašo pripravljenost za povezovanje in sodelovanje in kaže na odprtost za skupen razmislek za prihodnost. Hvala in uspešno leto in seveda tudi prihodnja. »