fbpx Na vsebino
Monday, 12 September 2022 06:35

Lenarška plezalna stena zasnovana tako, da se na njej lahko pošteno natreniraš

Na lenarški Poleni je v soboto, 10. septembra, potekala otvoritev plezalne stene – balvana – Tadeja Goloba, rojaka, ki se je otvoritve tudi udeležil. Na otvoritvi je spregovoril tudi župan mag. Kramberger, mlada perspektivna plezalka Maja Kramberger pa je obiskovalcem prikazala kako uporabljati plezalno steno. Otovoritev je glasbeno popestril lenarški glasbenik Peter Šeneker s kitaro.
Plezalna stena je visoka 4 metre in pol, z različnimi nakloni previsa in 90 kvadratnimi metri efektivne plezalne površine in kar z 720 naključno razporejenih oprimkov. Primerna je za vse generacije plezalcev, od popolnih začetnikov do tekmovalcev. Župan je v svojem nagovoru izpostavil dobro obiskanost ŠRC Polena in tudi načrtih, ki jih še imajo za dodatne dejavnosti, ki jih bodo izpeljali na spodnjem delu Polene. »Ta stena je bila predlog oziroma pobuda s strani Planinskega društva Lenart, predsednica Svetlana Bogojević si je zelo prizadevala za to pridobitev v našem mestu. Kar nekaj časa smo iskali primerno lokacijo in tudi pravega mojstra. Objekt je vreden nekaj manj kot 70 tisoč evrov in ob primerni uporabi bo lahko dolgo služil svojemu namenu,« je v svojem nagovoru pojasnil župan mag. Kramberger.
Tadej Golob je postal po vsej Sloveniji poznan po TV kriminalni seriji ki so jo predvalai na RTV Slovenija in je nastala po njegovih romanih. Še bolj pa je Slovenija dihala z njim, ko se je pri sestopu z Vrha Krnice v Loški steni hudo ponesrečil. Župan je pojasnil, da so poimenovali prvo lenarško plezalno steno po našem rojaku, Lenartčanu, Tadeju Golobu, na katerega smo prav vsi zelo ponosni, ker je alpinist, in tudi priljubljen slovenski pisatelj.
»Steno smo poimenovali po njemu zato, da mu na tak način izkazujemo pozornost, zahvalo in čast. Moramo biti ponosni na svoje ljudi, ki so se zapisali ali pa se zapisujejo s svojimi deli na različnih področjih – od športa, znanosti, kulture, podjetništva. Karikaturo pa je naredil znani karikaturist Večera dr. Horowitz, Ciril Horjak, ki ga mnogi poznajo iz njegovih karikatur v Večeru,« je pojasnil lenarški župan.
Pred mikrofon je stopil tudi Tadej Golob, ki je najprej šaljivo in malo v zadregi pojasnil kako se je zgodba pričela:

»Priznam, ko me je župan poklical in povedal, da bi radi poimenovali steno po meni sem bil rahlo v zadregi. Jasno da sem pristal, ampak imel sem dva pomisleka. Prvič: mislim, da mora biti človek mrtev ali pa zelo star, da se mu kaj takega zgodi, kar pa jaz nisem, druga stvar pa je ta, da je moj primarni šport alpinizem in sem ga jaz na nek svoj način v osnovi dojemal kot skalno plezanje in ta stena je najboljši približek tega skalnega plezanja. Sem zelo počaščen in zadovoljen,« skromno pojasni izjemen pisatelj in alpinist in še doda: »Pa še ena stvar je. Ko sem začel v prvem letniku študija v Ljubljani plezati, sem se vsak vikend vračal domov, v Lenart. Ko se je začela alpinistična šola sem vedno manj hodil domov in začel svet okoli sebe deliti – najprej Slovenijo in nato tudi širše – na dve kategoriji: uporabna, tam kjer je bilo plezanje, in druga neuporabna. Lenart se je žal znašel v tej drugi kategoriji. Od danes naprej bom imel en razlog več, da bolj pogosto pridem domov.«

Tadej je tudi pojasnil, da gre pri t.i. balvanski steni v Lenartu za dve različni vrsti stene, kjer ne potrebuješ varovanja, soplezalcev z vrvmi, ampak da je po ogledu tudi opazil, da so nekateri oprimki »kar strupeni, sicer veliki, ampak zaobljeni, neuporabni grifi. Mislim, da se lahko pošteno natreniraš, če se hočeš,« je ocenil Tadej Golob lenarško plezalno steno. Na vprašanje povezovalca Roberta Levstka kakšni so načrti za prihodnost pa je odgovoril, da v kratkem pride ven kriminalka, peta po vrsti iz serije, ki jo piše, obenem pa se ukvarja z lepim številom še drugi stvari. Ena od njih je kolesarski vodnik za cestno kolo in glede na dobro vremensko napoved se bo v soboto celo zapeljal po Slovenskih goricah.

Praktičen prikaz plezanja je izvedla Maja Kramberger, mladinska državna prvakinja v težavnostnem plezanju z vrvjo in njen oče Peter Kramberger (znan kot odličen Gre torej za kolesar) pa je predstavil samo plezanje in plezalno steno.

»Gre za balvan, za samostoječo skalo, ki jih najdemo tudi v naravi. Pri dotičnem balvanskem plezanju, se ne uporablja posebnih tehničnih pripomočkov za varovanje, saj je naša lenarška plezalna stena visoka dobre 4 metre,« pojasni pomisleke marsikaterega starša, ki se nahaja ob plezalni steni in obrazloži: »Tu so oprimki nekako prosto razporejeni, zato je dotična plazalna stena namenjena treningu. Plezalec si prosto izbira oprimke po svoji domišljij. Nekateri pravijo balvansko plezanje je gimnastika z elementi plezanja.