Sreda, 22 Junij 2016 16:30

Poimenovanje mestnega parka

Proslava v počastitev 25. obletnice samostojnosti Slovenije, ob  poimenovanju mestnega parka po dr. Jožetu Pučniku in odkritju spominskega obeležja.
V petek, 17. junija 2016 je bila v mestnem parku v Lenartu proslava v počastitev 25. obletnice samostojnosti Slovenije, ob poimenovanju mestnega parka po dr. Jožetu Pučniku in odkritju spominskega obeležja.

V kulturnem programu so nastopili:
Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart
Mladinski pevski zbor Osnovne šole Lenart
Šolski ansambel OŠ Voličina
Slavica Kurbus
Učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart: Trio harmonik (Gašper Waldhütter, Domen in Ben Šnajder), Anja Krautič
Timotej Šuman, učenec OŠ Lenart
Pesnik in igralec Tone Kuntner

Pozdravni nagovori:
župan, mag. Janez Kramberger
Franc Breznik, poslanec Državnega zbora RS
Prof. dr. Ludvik Toplak

Slavnostni govornik na prireditvi je bil Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.
Predsednik RS Borut Pahor in župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger sta odkrila spominsko obeležje Prebujajoča se muza, v  počastitev 25. obletnice samostojnosti Slovenije in spominsko tablo ob poimenovanju mestnega po dr. Jožetu Pučniku. Avtor – kipar Andrej Grabrovec Gaberi je spominsko obeležje poimenoval Prebujajoča se muza in je odraz srečnega zgodovinskega trenutka, ko je slovenski narod po dolgih stoletjih dosegel samostojnost in se zavedel svoje  odgovornosti pred svetom.
Andrej Grabrovec Gaberi prihaja iz Maribora in v ateljejih v Mariboru in Zagrebu izdeluje velike kompozicije v glini, mavcu in lesu, ki so odlite v  bron.  Osnovni motiv, ki se ponavlja v njegovem delu, je ženska prežeta z glasbo kot univerzalno ljubeznijo. Izdelal je že vrsto javnih spomenikov in kipov v Sloveniji in v tujini, in sicer  spečo muzo v Grazu in v prostorih slovenske vlade,  praško muzo pred Karlovo univerzo v Pragi. V Mariboru  je ustvaril kiparske kompozicije Dravske vile, fontano Ples v vil in  spomenik Knezu Koclju. Na Dunaju, v Budimpešti, Krakovu in v Vilni stojijo njegovi kipi iz opusa »Evropski univerzitetni mostovi«, ki na simbolični ravni, preko postavitev kiparskih obeležij pred evropskimi univerzami, povezujejo evropski univerzitetni prostor.

Granitni podstavek h kipu Prebujajoča se muza je oblikoval in izdelal kamnosek, kipar in umetnik Leopold Methans iz Sp. Velke, sicer organizator številnih razstav,  literarnih in drugih kulturnih dogodkov.

Napis na tabli ob  spominske  obeležju Prebujajoča se muza

     Dr. Jože Pučnik (1932 – 2003)

      Politik, filozof, sociolog

Kot mlad intelektualec, ki si je drznil razmišljati in kritično pisati o komunističnem  režimu, je  bil žrtev mnogih krivic;

Obtožen disidentstva in prevratniškega delovanja je bil dvakrat zaprt za dolgo časa (1958 – 1963;  1964 – 1968);

Po izpustitvi iz zapora so mu oblasti onemogočile zaposlitev, zaradi česar je bil prisiljen emigrirati v Nemčijo;

Ko se je odločil vpisati na podiplomski študij na hamburško univerzo, mu odgovorni z ljubljanske univerze niso hoteli poslati kopije diplome. Ponovno se je vpisal na fakulteto, uspešno je diplomiral in doktoriral leta 1971. Nato je do povratka v Slovenijo (1981) poučeval sociologijo na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.

Jože Pučnik je bil rodoljub, demokrat, oče slovenske demokracije, borec za neodvisno  Slovenijo.

Med leti 1989 in 1996 je bil:

predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije,

voditelj DEMOS-a,

podpredsednik prve slovenske vlade,

poslanec Državnega zbora RS,

posthumno je prejemnik Reda za izredne zasluge RS.

Spominjali se ga  bomo kot resnično velikega Slovenca.

O obeležju Prebujajoča se muza, ki jo je izdelal kipar Andrej Grabrovec Gaberi,  je umetnostni zgodovinar, dr. Damjan Prelovšek, zapisal

Gaberijeva muza na granitnem kamnu je odraz srečnega zgodovinskega trenutka, ko je slovenski narod po dolgih stoletjih dosegel samostojnost in se zavedel svoje  odgovornosti pred svetom.

 Ne predstavljam si, da bi bilo to mogoče bolje udejaniti na kak drugačen način kot s harmonično kompozicijo zaobljenih volumnov.

Povezava do fotografij, avtor Maksimiljan Krautič: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.1100878629969498.1073741877.181700648553972&type=1&l=001a5ddd2e