fbpx Na vsebino
Novice

Novice

Občina Lenart je prejela sklep o sofinanciranju dozidave OŠ Lenart
Prostorska stiska na OŠ Lenart je velika, saj pouk poteka na dveh lokacijah, na »spodnji« in »zgornji« šoli. Pouk v več kot 25 oddelkih je težko organizirati v obstoječih šolskih prostorih. Občina Lenart se je v lani prijavila na javni razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in bila uspešna.
Ena najpomembnejših investicij je korak bliže k uresničitvi. Občina je od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejela sklep o zagotovitvi 1.829.473, 11 EUR za sofinanciranje dozidave OŠ Lenart. Zgrajen bo prizidek k obstoječi zgornji šoli, nove površine bodo znašale 2091 m2. V prizidku bo 9 učilnic prve triade, 4 specializirane učilnice, prostor za druženje, jedilnica in knjižica, garderobe, prostori za učitelje, servisni prostori in komunikacije. Projekte je izdelal biro Čuček arhitekti Črtomir Čuček s. p..
Višina sofinanciranja znaša 80 % vrednosti upravičenih stroškov (1.829.473, 11 eur), skupna vrednost investicije znaša 3.192.147,83 eur.

Občina Lenart je z izbranim izvajalcema CID d.o.o. iz Kopra in Komunalo Slovenske gorice je 10. septembra lani podpisala pogodbe o izvedbi centralne čistilne naprave, s fekalno postajo s tlačnim vodom in delom kanalizacije v Lenartu. Takoj po podpisu pogodb so pristopili k uvedbi v delo na sami lokaciji čistilne naprave, ki je največji in najzahtevnejši podprojekt v projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Lenart.
Z mesecem oktobrom so se dela pričela na sami čistilni napravi kot objektom, ki mora biti najprej zgrajen in sicer: Izvedeni so izkopi za naknadna usedalnika in črpališče blata iz usedalnika,
izveden je izkop in betonska dela za nitrifikacijski bazen, izvedena so dela na obstoječih primarnih bazenih s pranjem in izveden je odvoz obstoječega blata z muljem v količini cca. 500 m3. Izvajajo se dela za nadvišanje obstoječih bazenov in izvedene so talne plošče za dehidracijo. Kljub zimskemu času dela potekajo v skladu s terminskim planom, manjše zastoje lahko pričakujemo zaradi delnega izostanka delavcev zaradi COVID 19.

Do konca lanskega leta je bilo izvedenih del v vrednosti 397.316,10 € brez DDV.
Kot je povedal Avgust Zavernik iz občinske uprave Občine Lenart bodo konec
januarja odprli še dve gradbišči v sklopu tega projekta in sicer rekonstrukcijo kanalizacije z regulacijskim bazenom v Kidričevi ulici in pričeli bodo z gradnjo tlačnega voda iz smeri čistilne naprave Globovnica.

Gradnja čistilne naprave Lenart uspešno napreduje. Z načrtovano investicijo se ureja v Lenartu odvajanje in čiščenje odpadnih voda, hkrati pa se omogočajo kapacitete za prevzem grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav. Vrednost investicije znaša 5.647.718,70 evra, od tega evropska sredstva znašajo 2.790.939,22 evrov, Republika Slovenija za investicijo zagotavlja 697.734,81 evra, ostala sredstva bodo zagotovljena iz občinskega proračuna Občine Lenart.

V okviru projekta se gradi nova centralna čistilna naprava Lenart kapacitete 4.950 PE (na lokaciji obstoječe, nikoli delujoče čistilne naprave) z regulacijskim bazenom in sistemom razbremenjevanja voda. Predmet projekta sta tudi preureditev obstoječe čistilne naprave ob Globovnici v sprejemno fekalno postajo in izgradnja črpališča ter tlačnega kanalizacijskega voda na relaciji Lenart–Radehova, in sicer v dolžini 1.618 m. Prek tega črpališča in tlačnega voda se bodo odpadne vode zahodnega dela mesta Lenart transportirale v centralno čistilno napravo, iz sprejemne fekalne postaje pa se bo na centralno napravo ustrezno doziralo tudi prevzeto blato iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. S projektom se celovito ureja problematika odpadnih voda za mesto Lenart in naselje Radehova ter vse uporabnike greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav v občini Lenart.

V ponedeljek, 22. novembra, je v Centru Slovenskih goric v Lenartu potekal svečani podpis pogodb za štiri operacije »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice«, ki so jih podpisali župani desetih občin z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ki se je slovesnosti udeležil skupaj s sodelavci z ministrstva in Direkcije RS za infrastrukturo.

Minister Jernej Vrtovec je po podpisu pogodb dejal: “Tovrstni projekti so tista vizija Slovenije in jaz sem optimist, zato bomo s tovrstnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje in ne le v tem delu Slovenije, ampak tudi drugod. Na našem ministrstvu pripravljamo vrsto projektov za razvoj kolesarske infrastrukture, tako za trajno mobilnost ljudi, za zdravje in tudi za razvoj turizma.”

V sklopu projekta bo zgrajenih okrog 83 km kolesarskih cest, skupna vrednost projekta, ki bo končan v letu 2023, pa znaša dobrih 15 milijonov evrov.
Pri razvoju mobilnosti in prometa mora biti v ospredju človek in ne avtomobil. Ob tem ima kolesarjenje poleg varstva okolja, zdravja in prostorske mobilnosti ljudi tudi druge pozitivne vidike za razvoj lokalnih skupnosti in družbe nasploh. Tega se zavedajo tudi v Slovenskih goricah, zato so se lotili projekta izgradnje kolesarskih povezav v delu Območnega razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice, ki obsega občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, ter v pridruženih občinah Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas. Projekt se sofinancira iz evropskih kohezijskih sredstev do jeseni 2023, v okviru Drugega dogovora za razvoj regij, prednostne naloge 4.4 Spodbujanje mobilnosti.
S projektom »Kolesarske poti na območju ORP Slovenske gorice« se celovito pristopa k urejanju kolesarske infrastrukture po razgibanem območju Slovenskih goric in širše. Cilj projekta je, da se čim več dnevnih migracij preusmeri iz avtomobila na kolo in javni potniški promet ter se s tem prispeva k zmanjševanju onesnaževanja, večji stopnji telesne kondicije in zdravja, posledično pa k večji učinkovitosti in boljšemu počutju prebivalstva na območju. Obravnavano območje se prekriva z državno kolesarsko mrežo (DKM).

Projekt je razdeljen na štiri operacije, in sicer:
»Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Lenart–Benedikt«: v tem sklopu je predvidena izgradnja kolesarske povezave med obstoječimi kolesarskimi površinami v Lenartu in Benediktu. Skupni stroški znašajo 1.779.133,67 EUR, od tega je sredstev EU in RS v višini 1.356.425,26 EUR.
»Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Lenart–Sveta Ana–Trate«: v okviru te operacije se smiselno povezujeta občini Sveta Ana in Šentilj z občino Lenart kot upravnim in zaposlitvenim središčem. Skupna vrednost operacije je 1.748.117,57 €, od tega je predviden prispevek EU in države 1.310.362,01 €. Direkcija RS za infrastrukturo bo zgradila še slabih 12 km kolesarskih povezav DKM.
»Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas«: v tem sklopu se smiselno povezuje občine Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenskih goricah z Lenartom kot upravnim in zaposlitvenim središčem. Vrednost investicije je 4.345,702,58 €. Višina sofinanciranja znaša 3.046.383,29 €.
»Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Jarenina–Lenart–Zg. Senarska«: predvideva se gradnja lokalnih kolesarskih povezav na območju občin Lenart, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Pesnica in Sveta Trojica v Slovenskih goricah v dolžini okoli 30 km. Skupni stroški operacije znašajo 7.304.995,77 €, od tega je vrednost sofinanciranja EU in RS 5.541.421,66 €. Ob tem bo Direkcija RS za infrastrukturo izvedla še dodatnih skoraj 10 km kolesarskih povezav DKM. Gradnja bo zaključena do poletja 2023.

Skupaj bo izgrajeno okoli 60 km občinskih/regionalnih kolesarskih povezav ter 22 km državne kolesarske mreže. V nadaljevanju, predvidoma v času naslednje finančne perspektive do leta 2027, je predvidena razširitev kolesarskih povezav, tako povezav državne kolesarske mreže, konkretno DKM oznake D1 (MP Šentilj–MB–LJ–KP), G16 (MB–Lenart–Sv. Juri ob Ščavnici) in R32 (Trate– Lenart–Ptuj), kot tudi dodatnih občinskih/kolesarskih povezav, ki se bodo navezale na v tem projektu izgrajene kolesarske povezave. Naložbo sofinancirata RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Umrl je Saša Tomažič, dobitnik Zlatega lenarškega grba leta 2019. Življenjska pot je Saša Tomažiča pripeljala v Slovenske gorice leta 1965, ko se je  zaposlil na OŠ Jurovski Dol kot učitelj fizike in matematike. Leta 1973 se je preselil v  Lenart. Leta 1977 se je zaposlil na OŠ Lenart. Od leta 1983 pa do upokojitve leta 2000 je bil ravnatelj Osnovne šole Franca Rozmana Staneta Maribor. Uvedel je številne novosti, zlati na področju zgodnjega učenja tujih jezikov  in računalniškega opismenjevanja. Z uvajanjem računalnika v vse oblike dela osnovne šole je pričel že leta 1986. Saša Tomažič je bil v mladosti aktiven športnik, igral je odbojko, z  mladinsko  ekipo mariborskega Branika je bil  podprvak Jugoslavije in  prvak Slovenije.
Za svoje delo na  področju šolstva je prejel priznanje Raziskovalne in izobraževalne skupnosti in Šilihovo nagrado. Republika Slovenija mu je leta 2001 podelila najvišjo državno nagrado na področju šolstva za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju osnovnega šolstva.
Po upokojitvi je bil aktiven v društvih. Od 2002 do 2006 je bil predsednik  Društva upokojencev Lenart, takrat so v društvu zaživele številne kulturne in športne dejavnosti, organizirali so srečanja in izlete.
Pečat je s  svojim delom pustil tudi v Občinskem svetu Občine Lenart, v katerega je bil izvoljen leta 2002, 2010 in 2014. Prav tako je bil aktiven  v številnih organih občinskega sveta in Občine Lenart.
Bil je velik ljubitelj kulture, nikakor pa ne gre prezreti njegove solidarnosti in humanitarne dejavnosti. V mladosti je bil član prostovoljnega gasilskega društva, Rdeči križ Slovenije mu je podelil zlati znak za dolgoletno ustvarjalno delo v tej organizaciji. Prejel je Zlati lenarški grb za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva.
Saša Tomažič je s svojim delom pustil pečat v občini Lenart, spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo.