Kulturna dediščina

KULTURNA DEDIŠČINA

http://www.etnotour.eu/etnotour/sights

http://escape.project-escape.eu

https://www.rasg.si/index.php/obcina-lenart

http://www.wikiwand.com/sl/Seznam_enot_nepremi%C4%8Dne_kulturne_dedi%C5%A1%C4%8Dine_v_Ob%C4%8Dini_Lenart

 

Cimprača Zavrh 41

Hiša iz leta 1730 se nahaja v bližini Maistrove vile in je krita s slamo.

 

Cerkev Svetega Lenarta in Župnišče

Cerkev sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah je župnijska cerkev Župnije Lenart v Slovenskih goricah. Po njej je kraj dobil ime. Cerkev se prvič omenja leta 1196 in jo je nekoč obdajalo taborsko obzidje. stoji na vzpetini nad trgom, na najvišji točki v Lenartu in daje kraju poseben pečat. Je enotna poznogotska stavba, ki je v osnovi romanska,  iz  obdobja med leti 1516 in 1518 V KATERO SO LETA 1531 vdelali pevsko pevsko emporo, v sredini stoletja prizidali zvonik Z obrambnim pomolom in strelnico. Na zvonu je izpisana letnica 1573. Dve baročni kapeli na zahodni strani sta iz prve polovice 18. stoletja, zakristijo pa datiramo v sredo 18. stoletja. 

Župnišče je enonadstropna stavba, ki jo pokriva dvokapnica. Fasada je členjena z vertikalnimi in horizontalnimi lizenami in maltastimi šivanimi robovi. Današnjo podobo je dobila leta 1862, domnevno je iz 16. stoletja.

Farni zavetnik cerkve je Sv. Lenart, zavetnik živine in konj. Največ obiskovalcev cerkve se zbere na Lenaršem žegnanju v začetku novembra.

http://www.zupnija-lenart.si/

Cerkev Svetega Ruperta in Župnišče Svetega Ruperta

Župnijska cerkev sv. Ruperta stoji v vaškem jedru Spodnje Voličine. Po legendi na kraju sedanje cerkve stala kapela iz 11. stoletja, imenovana "Marija v trnju" ("Maria Dorn", "zur hl. Maria in spinis"). Leta 1352 je prvič omenjena kot podružnična cerkev sv. Ruperta, župnije Sv. Jurija na Ptuju. Leta 1443 po je že omenjena kot samostojna župnija. Sedanja stavba je iz leta 1538. Enoladijsko cerkev, ki jo pokriva strma dvokapnica, sestavljajo gotska ladja, prostoren gotski prezbiterij z visokim masivnim zvonikom na severu in zakristijo na jugu ter stranski baročni kapeli. Notranjost cerkve krasijo dela mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja, pred cerkvijo pa stoji spomenik Antonu Murku, zagovorniku enotnega slovenskega jezika v prvi polovici 19 stoletja.

Farni zavetnik sv. Rupert še je vedno priljubljen med preprostimi ljudmi. Velja za zavetnika rudarjev v solnih rudnikih, priporočajo se mu kot zavetniku zoper šen in otroške krče. Farno žegnanje je tretjo nedeljo v mesecu septembru.

Nadstropno župnišče ima na vhodni fasadi (proti cerkvi) dvoramno baročno stopnišče. V 18. stoletju povečano in povišano župnišče je v osnovi iz obdobja gotike.

http://zupnija-rupert-slo-gorice.rkc.si/index.php/content/display/10/Cerkev%20sv.%20Ruperta/20

Cerkev svete Marije – Stritarjeva kapela

Cerkvica stoji v bližini akumulacijskega jezera Radehova in je edina podružnična cerkvica Lenarške župnije. Domačini jo imenujejo Stritarjeva kapela. Kraj Radehova je znan iz dobe reformacije, ko se je tu razširila sekta skakačev in bičarjev, ki so na tem mestu leta 1599 postavili leseno kapelo, posvečeno Božjemu grobu. Leto kasneje so jo katoličani razstrelili in zgradili kapelico s triosminskim prezbiterijem in zvonikom. Kasneje v 19. stoletju pa ji je bila prizidana večja novogotska ladja.

Tradicionalno je avgust, na zapovedani praznik Marijinega v cerkvici v Radehovi tradicionalno žegnanje.

Črni Križ

Znamenje stoji v naselju Lormanje nad jezerom Komarnik, v  gozdu Črni les. Bilo je postavljeno v spomin na  Agato  s  Štraleka (danes Zg. Voličina), ženo Friderika Herbersteina iz gradu Hrastovec. Znamenje je bilo obnovljeno leta 1665 in kasneje leta 1789, potem je bilo  pozabljeno in je razpadlo. Katoliško prosvetno društvo Zarja iz Lenarta  je leta 1939 znamenje ponovno zgradilo na istem mestu.

Grad Hrastovec

Grad Hrastovec, ki  stoji na griču nad dolino reke Pesnice, je eden najmogočnejših gradov na slovenskem Štajerskem.  Ime Hrastovec – Gvtenhage  se  prvič pojavi leta 1265 v zvezi z deželnoknežjim urbarjem, vendar upravičeno domnevamo, da je ime povezano z naseljem ali manjšim dvorom.

Borov križ

Na trikotni ploskvi zidano znamenje ima na čelni strani nišo z ostanki poslikave. O njegovem nastanku priča letnica 1610, obnovljeno pa je bilo v letih 1815 in 1887. Znamenje krasi baročno oblikovana streha s kardinalskim križem in vazama ob straneh. Stoji ob cesti Maribor–Lenart nedaleč od Šikerjeve gostilne. Po ustnem izročilu naj bi hrastovski graščak na tem mestu dal živo zakopati mlado Ančko, hčer nekega podložnika, ker se mu ni hotela vdati.

Rimske gomile

Na ostanke antičnih stavb naletimo na njivah v Lormanju ob potoku Globovnica,v Zgornji Voličini. Tam je v gozdu antično grobišče s 14 gomilami z ostanki iz 2. in 3. stoletja. Velikost gomile je bila odvisna od položaja in ugleda posameznika v družbi. V gozdu v Lormanju sta dve manjši grobni gomili, ki merita v višino 0,5 metra in imata premer sedem metrov.Večje grobne gomile, ki so tudi višje od treh metrov in katerih premer je celo več kot 25 metrov se nahajajo v Črnem lesu. Žal se najdbe iz Črnega lesa, ki so znane iz zapisov, niso ohranile v fizični obliki.

Kapelica na Zavrhu

Na križišču proti Voličini stoji edinstveno kapelica odprtega tipa je iz 19. stoletja. Pokriva jo položna piramidalna streha, ki sloni na toskanskih stebričkih baldahinaste oblike. V njeni sredini je nekdanje kužno znamenje iz leta 1510, ki pa je ohranjeno samo v delu nad streho. Kapelica stoji na trikotni zelenici pri cestnem križišču tik ob vstopu na Zavrh.

Znamenje v Gradenšaku

Kužno znamenje na kvadratnem podstavku je iz obdobja 1710–1712, ko je tod zadnjič morila kuga. Domačini mu pravijo tudi pomorski križ. Njegove niše krasijo podobe svetnikov. Stoji ob hiši številka 9 v Gradenšaku.

Maistrov stolp

Domačini so na Zavrhu leta 1963 postavili 24 m visok lesen stolp in ga poimenovali po generalu Rudolfu Maistru. Danes na tem mestu stoji 17 m visok kovinski razgledni stolp, ki ob lepem vremenu nudi izjemen razgled na Pohorje, Kozjak, Boč, Donačko goro, sosednjo Hrvaško in celo na madžarske ravnice. Sredi naselja se bohoti Stupičeva vila, v kateri je general nekajkrat počitnikoval. V spomin nanj in na njegove borce so v njej pred leti pripravili posebno razstavo.

Kmečki muzej Šiker

Zasebna muzejska zbirka obsega veliko kmečkega orodja in delovnih strojev. Razdeljena je v šest sklopov: poljedelstvo, sadjarstvo in  vinogradništvo, tesarstvo, kolarstvo, sodarstvo in kmečka prevozna sredstva; nekaj razstavnih predmetov je tudi s področja stanovanjske kulture in mlinarstva. Orodje in stroji, prikazani v muzeju, so pretežno iz 19. stoletja. Gostilna Šiker ima tudi 200 let staro vinsko klet.

www.siker.si/kmecki-muzej/

Trško jedro Lenarta

Stari del Lenarta oblikujejo značilne trške zgradbe– meščanske hiše iz 19. stoletja, ki so od župnišča ob cerkvi razporejene v nizih ob cesti proti Mariboru, Gornji Radgoni, Ptuju in Jurovskemu Dolu. Od posvetne stavbne dediščine sta ohranjena rotovž in špital. Trški sodnik je bil prvič omenjen že leta 1332; več kot 300 let so ga potrjevali Herbersteini iz bližnjega gradu Hrastovec. Trg je imel tedenski tržni dan in sedem živinskih sejmov med letom.

https://www.lenart.si/index.php/sl/o-obcini/o-obcini-lenart/ks-lenart

Trški špital (Mariborska cesta 1)
Med letoma 1626 in 1910 je v Lenartu deloval Špital. Leta 1625 ga je ustanovil trški sodnik Maks Bernhardt za obubožane in bolehne tržane ter druge revne ljudi. Leta1661 je grof Erazem Herberstein sirotišnico povečal in obnovil ter nad njo prevzel patronat. Patronat nad špitalom je imel vsakokratni lastnik hrastovške graščine. Špital je deloval do leta 1910, ko je rodbina Herberstein izročila upravo špitala lenarški občini. Okna hiše krasijo baročne mreže, v sredini hiše je kamnit portal, v katerem je na les naslikan grb grofa Herbersteina.

Šola Trg osvoboditve 12 – Spodnja šola

Prelepa klasistična stavba, ki stoji trga je leta 1995 praznovala stoto obletnico delovanja. V njej  še vedno poteka pouk prvih dveh razredov osnovne šole. Zraven šole se nahaja lepo obnovljena hiša v kateri je živel in ustvarjal pisatelj Ožbalt Ilaunig.

www.oslenart.si/informacije/info2/

Stari rotovž Trg osvoboditve 5

Stavba je bila postavljena leta 1675 in v njej so hrastovški graščaki potrjevali trške sodnike. Sodnik je prisegel po posebnem obrazcu, ki je iz leta 1787 ohranjen tudi v slovenščini.

Vaško jedro Voličine

Voličina je tipičen primer slovenske gručaste vasi s starim vaškim jedrom, ki se je izoblikovalo v okolici cerkve Kraj se prvič omeni v knežjem urbarju leta 1265. Posesti v Voličini so bile v lasti hrastovškega  in vurberškega gospostva.  Osrednji del vasi je cerkev  svetega Ruperta, , ki se v virih prvič omenja 1443.

Partizanska bolnišnica Cafa v Zgornji Voličini

Pri kmetu Francu Smrdelju je 1944 delovala zasilna partizanska bolnišnica, zato je bil pod listnjakom gospodarskega poslopja urejen skrivni bunker. Bolnišnica med vojno ni bila nikoli odkrita in je imela dva izhoda. Na gospodarsko poslopje je bila 1953 nameščena spominska plošča. Otvoritev obnovljene bolnišnice je bila leta 1914.

Štupičeva vila

V  Zavrhu, nasproti Maistrovega razglednega stolpa, se nahaja podeželska vila, zgrajena leta 1923 in  poimenovana po nekdanjemu  lastniku Franu Štupici. K hiši je bil v  letih 1947/48   prizidan kulturni dom. Vila je pomembna zaradi tega, ker jo je obiskoval Rudolf Maister – Vojanov (1874 – 1934),  general, borec za severno  slovensko mejo, pesnik, bibliofil in domoljub.

V kolikor si želite uporabljati vtičnike socialnih omrežij, morate sprejeti piškotke.

Please publish modules in offcanvas position.