Matična št.: 5131235
Davčna št.: 48241296
Odgovorna oseba: Franci Ornik, predsednik - starešina
Leto ustanovitve: 1946
Število članov: 60
Velikost lovišča – lovna površina: 3.675 ha
Šifra lovišča: 1015 (Odlok o loviščih v RS in njihovih mejah, Uradni list RS128/2004)
Opis lovišča:
Lovska družina Voličina je ena od šestih lovskih družin lovsko-gojitvenega bazena Lenart, ki spada v Slovensko - goriško lovsko upravljavsko območje. Lovišče se razprostira na območju dela občine Lenart, občine Duplek in dela občine Sv. Trojica v Slov. goricah. Natančneje zajema lovišče naslednje katastrske občine: Spodnja Voličina, Zgornja Voličina, Črmljenšak, Selce, Straže, Rogoznica, Žikarce, Korena, Jablance, Zavrh, Nadbišec in Gočova. Relief lovišča je gričevnat, nadmorske višine do 370 m. Del lovišča v dolini reke Pesnice je nižinski in ravninski. Približno tretjina lovišča je pokrita z gozdom, prevladujejo mešani gozdovi. Gozdovi na območju lovišča nimajo izrazite funkcije oskrbe z lesom, temveč predstavljajo pomemben življenjski prostor divjadi, predvsem srnjadi, imajo hidrološko funkcijo varovanja vodnih virov, varovalno funkcijo, ter estetsko in kulturno funkcijo. Velik del lovišča predstavljajo kmetijske površine od tega je največ njiv in travnikov. V nižinskem predelu prevladujejo poljedelske kulture, največ je koruze in žit. Na območju Črmljenšaka, Selc in Rogoznice je precej intenzivnih sadjarskih nasadov, predvsem jablan. Povprečna letna količina padavin je med 920 in 1000 mm, največ padavin je spomladi in jeseni, v tem času je pogost pojav poplavljanje reke Pesnice.
Lovišče je v zadnjih 40-ih letih doživelo nekaj pomembnih negativnih sprememb. Izgradnja melioracijskih sistemov v dolini reke Pesnice je spremenila nekoč rastlinsko in živalsko bogat življenjski prostor predvsem male poljske divjadi (poljski zajec, fazan, jerebica, raca mlakarica ter druga obvodna perjad). Močneje se v zadnji letih čuti tudi negativni vpliv prometa in urbanizacije.
Poglavitna naloga lovcev LD Voličina je varovanje naravnega okolja in vzdrževanje primerne številčnosti divjadi. V ta namen lovci izvajamo mnoge ukrepe, kot so biomeliorativna in biotehnična dela v lovišču ter odstrel divjadi v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu ter lovsko gospodarskimi načrti.
Divjad
Najpogostejša divjad:
Srnjad
Lisica
Jazbec
Poljski zajec
Kuna zlatica
Kuna belica
Pižmovka
Fazan
Raca mlakarica
Siva vrana
Šoja
Zavarovane vrste divjadi:
dihur, hermelin, mala podlasica, vidra, veverica, poljska jerebica, prepelica, divja grlica, kljunač, kozica, črna liska, poljska vrana, črna vrana, kragulj, skobec, kanja, postovka, lesna sova, čuk, siva čaplja, bela štorklja, labod.
Lovski dom
Lovski dom so lovci zgradili v letih 1968 do 1970 na tromeji naselij Zavrh –Selce –Voličina. Lovska družina ima tudi dolgoletno tradicijo strelstva. V letu 1970 so lovci v bližini lovskega doma zgradili strelišče za glinaste golobe. Od takrat prirejajo vsakoletna tekmovanja. Od leta 1982 je strelišče opremljeno z razsvetljavo za nočno streljanje na glinaste golobe. Strelišče se od leta 2007 ne uporablja zaradi težav s prekomernim hrupom.
OHRANIMO NARAVNO OKOLJE !
Spoštovani ljubitelji narave !
OHRANIMO NARAVNO OKOLJE !
Pomlad je čas, ko se narava prebuja, mnoge prosto živeče živali si v tem času iščejo zavetje za mirno in nemoteno kotitev mladičev ter valjenje jajc. V naših krajih velja to predvsem za srnjad, poljske zajce, fazane, race, jerebice ter mnoge druge živali. Nekatere med njimi že spadajo med ogrožene živalske vrste.
Človek lahko s svojim odgovornim ravnanjem precej pripomore k varovanju naravnega okolja in ohranitvi živali v njem, katere predstavljajo veliko naravno bogastvo in bodo bogata dediščina našim potomcem. Gotovo je tudi vaša zelja, da bi se ohranila pestrost življenja v gozdovih, na pašnikih, poljih, potokih in močvirjih. Med vami, spoštovani ljubitelji narave, želimo vzbuditi čut odgovornosti za okolje, zato vas prijazno pozivamo, da upoštevate nekatera važna načela:
SEZIGANJE SUHE TRAVE, GRMOVJA IN PODRASTI je v naravi zelo nevarno zaradi možnosti razširitve požara, kar povsem uniči življenjski prostor prosto živečim živalim in je po veljavnih predpisih prepovedano (zakon o varovanju naravnega okolja, zakon o varstvu pred požarom, zakon o divjadi in lovstvu).
SPUŠČANJE PSOV IN DRUGIH DOMAČIH ŽIVALI v prosto naravo, kjer ogrožajo, preganjajo in ubijajo divjad, vse več pa tudi drobnico, je neodgovorno in brezobzirno.
ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV v naravno okolje ogroža že tako okrnjen življenjski prostor in kaže nizko stopnjo kulture in slab odnos do prostora v katerem živimo.
VZNEMIRJANJE PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI z motornimi prevoznimi sredstvi na površinah, ki vožnji niso namenjene (gozdovi) pomeni nasilje nad naravo.
OBVEŠČANJE LOVCEV kadar opazite bolno, poškodovano ali poginjeno divjad je koristno dejanje, ki lahko prepreči nepotrebno trpljenje živali.
