Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odločba US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) v povezavi s prvim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24. 25/25 – odločba US, 75/25 in 14/26) in 16. člena Statuta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 14/10, 8/11, 31/17 in 11/25) je Občinski svet Občine Lenart na 22. redni seji dne 04. 03. 2026 sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LENART
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom Občina Lenart sprejme Občinski prostorski načrt Občine Lenart (v nadaljevanju: OPN).
2. člen
(namen in vloga OPN)
(1) OPN določa cilje, zasnovo in usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za posege v prostor.
(2) OPN je podlaga za prostorske ureditve lokalnega pomena, za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).
3. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN sestavljata strateški in izvedbeni del v tekstualni in grafični obliki ter priloge. Izdelan je v analogni in digitalni obliki. V primeru morebitne razlike v delu vsebine OPN med analogno in digitalno obliko velja analogna.
(2) Vsebina tekstualnega dela:
I. UVODNE DOLOČBE
II. STRATEŠKI DEL
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
3.1. Prometna infrastruktura
3.2. Elektronske komunikacije
3.3. Energetika
3.4. Komunalna infrastruktura
3.5. Upravljanje z vodami
3.6. Varstvo okolja
4. Okvirna območja naselij
5. Okvirna območja razpršene poselitve
6. Usmeritve za prostorski razvoj občine
6.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
6.2. Usmeritve za razvoj v krajini
6.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
6.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
III. IZVEDBENI DEL
1. Enote urejanja prostora
2. Namenska raba prostora
3. Prostorski izvedbeni pogoji
3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.1.1 Dopustne gradnje in drugi posegi
3.1.2 Dopustne dejavnosti in objekti
3.1.3 Urbanistično in arhitekturno oblikovanje
3.1.4 Pomožni objekti, začasni objekti, ograje, oporni zidovi, spominska obeležja, urbana oprema ter objekti za oglaševanje in obveščanje
3.1.5 Urejanje okolice objektov, zelenih in javnih površin
3.1.6 Urejanje prometnih površin
3.1.7 Urejanje in priključevanje na GJI
3.1.8 Varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave
3.1.9 Varstvo okolja in naravnih dobrin, obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
3.1.10 Varovanje zdravja
3.2. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora
4. Območja urejanja s podrobnejšimi prostorskimi akti
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(3) Vsebina grafičnega dela
GRAFIČNI PRIKAZI STRATEŠKEGA DELA (vsi v merilu 1 : 35.000):
I. Zasnova prostorskega razvoja občine
II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
II.1 Zasnova prometnega omrežja
II.2 Zasnova elektronskih komunikacij, energetike,
komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva
okolja Okvirna območja naselij in okvirna območja
razpršene poselitve
III. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
IV. Usmeritve za razvoj v krajini
V. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
GRAFIČNI PRIKAZI IZVEDBENEGA DELA
1. Pregledna karta Občine Lenart z razdelitvijo na liste (M 1 : 40.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 40.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000)
Legenda
(4) Priloge:
- Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov
- Prikaz stanja prostora
- Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
-
- Strokovne podlage za poselitev v občini Lenart (ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., št. naloge 8008, junij 2019),
- Urbanistični načrt za naselje Lenart v Slovenskih goricah – konceptualni del (ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., št. naloge 12070, junij 2013),
- Lokalni energetski koncept občine Lenart (ADESCO, družba za energetske in IT rešitve, d.o.o., št. proj. LEK – 2/2022, 2022),
- Hidrološko hidravlična študija, karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti ter predlog omilitvenih ukrepov v občini Lenart (VGB Maribor d.o.o., št. 3719/17, december 2017, december 2020),
- Hidrološko hidravlična analiza za neimenovan potok v območju prečkanja obvoznice z Globovnico (VGB Maribor d.o.o., št. 4159/21, december 2021, junij 2022);
- Strokovna opredelitev do melioracijskega jarka na območju industrijske cone (L-55) (VGB Maribor d.o.o., januar 2024);
- Idejna zasnova poteka obvozne ceste R2-449/1560 severno od Lenarta (BPI d.o.o., št. proj. 562, februar 2023);
- Severna obvoznica Lenarta, Študija variant (ZUM d.o.o., avgust 2019);
- Občinska celostna prometna strategija Občine Lenart (Masterplan d.o.o., Pro-moč d.o.o. in Razvojna agencija Slovenske gorice, d.o.o., 2025);
- Strokovno ornitološko mnenje za severno obvoznico Lenarta (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 16. 11. 2020);
- Ocena stanja populacije in habitata močvirskega cekinčka in temnega mravljiščarja na trasi obvoznice Lenart in ocena populacije temnega mravljiščarja na drugih lokacijah v občini Lenart (Center za kartografijo favne in flore, september 2021);
- Geološko – geotehnično mnenje o stabilnostnih razmerah in pogojih odprave zaraščanja na kmetijskem zemljišču s parcelno št. 1259 k .o. Spodnje Partinje (Geoing d.o.o., št. mnenja 38-V/25, maj 2025);
- Strokovne podlage po vsebini geotehničnega poročila na podlagi Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov v merilu 1 : 25.000 za občino Lenart (po Prilogi 8 Splošnih smernic s področja upravljanja z vodami); izdelal G-Whisper d.o.o., št. proj. 2513-E1, 04. 08. 2025);
- Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira »Pri vrtcu« v naselju Selce zaradi rušitve in novogradnje vrtca v fazi sprejemanja OPN občine Lenart (izdelal G-Whisper d.o.o., št. proj. 2516-E1, 21. 07. 2025);
- druge strokovne podlage za območja načrtovanih prostorskih ureditev, pripravljene za potrebe usklajevanja s posameznimi nosilci urejanja prostora.
- Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora, odločba v postopku celovite presoje vplivov na okolje
- Obrazložitev in utemeljitev akta
- Obrazložitev in utemeljitev načrtovanih prostorskih ureditev
- Obrazložitev upoštevanja prvih mnenj nosilcev urejanja prostora
- Povzetek za javnost
- Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Lenart (ZaVita, svetovanje, d.o.o., št. proj. 304/2021, datum izdelave: 13. 06. 2022, dopolnitev 26. 01. 2024, dopolnitev avgust 2025).
4. člen
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- AV: oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih (izhaja iz tradicionalnih značilnosti gradnje na obravnavanem območju in se jim prilagaja z dopustno stopnjo odstopanja). Predstavlja nasprotje opredeljenega različnega oblikovanja – RO.
- BTP: bruto tlorisna površina
- CC-SI: Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena
- DOF: digitalni ortofoto (načrt, karta, posnetek)
- E: eno in dvostanovanjske stavbe
- EN: eno in dvostanovanjske stavbe v nizu – dvojček in vrstne hiše (so enake stanovanjske stavbe, ki se stikajo z eno stranico ali njenim delom ali z vmesnim garažnim ipd. objektom. V primerih dvostanovanjskih stavb v nizu so vhodi v posamezno bivalno enoto lahko skupni ali ločeni)
- EO: enostavni objekt, določen v veljavnem predpisu, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje, in določen v sorodnih predpisih
- EP: eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe (dvostanovanjske imajo lahko skupen ali ločen vhod, stanovanjski enoti sta ena ob drugi ali ena nad drugo ali kombinirano)
- EUP: enota urejanja prostora
- FOBP: faktor odprtih bivalnih površin (določen je kot najmanjša dopustna vrednost)
- FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele (določen je kot največja dopustna vrednost, pri čemer se upoštevajo tlorisi vseh stavb na parceli)
- FZP: faktor zelenih površin (določen je kot najmanjša dopustna vrednost)
- GIO: gradbeno inženirski objekti
- GJI: gradbeno inženirski objekti, naprave in vodi v okviru gospodarske javne infrastrukture
- LEK: lokalni energetski koncept
- NO: nezahtevni objekti, določen v veljavnem predpisu, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje, in določen v sorodnih predpisih
- NRP: namenska raba prostora
- NUP: nosilec urejanja prostora
- OdSPRS: Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, štev. 76/04)
- ONRP: osnovna namenska raba prostora
- OPN: občinski prostorski načrt
- OPPN: občinski podrobni prostorski načrt
- OPPNp: občinski podrobni prostorski načrt – predvideni
- OVE: obnovljivi viri energije, tj. vodni potencial, biomasa, bioplin, toplotna energija okolja, geotermalna energija, energija vetra, sončna energija, odpadna toplota in energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.
- PEUP: podenota urejanja prostora
- PIP: prostorski izvedbeni pogoji
- PNRP: podrobnejša namenska raba prostora
- PPNRP: podrobna podrobnejša namenska raba prostora
- POPN: Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, štev. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3)
- POPPN: Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3)
- pPIP: podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji določeni na osnovi 2. člena POPPN in 17. člena POPN
- RO: različno oblikovanje stavb
- SKD: Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti
- SVPH: stopnja varstva pred hrupom
- UN: urbanistični načrt
- UNP: utekočinjen naftni plin
- UPRS: Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3)
- URE: učinkovita raba energije
- VB: večstanovanjske stavbe – blok
- VS: večstanovanjske stavbe – stolpič
- VV: večstanovanjske stavbe – vila blok.
5. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina na ali ob vozišču ceste, namenjena prevozu potnikov.
- Bivalni prostori so stanovanjski prostori, kjer se preživi čez dan največ časa. To so na primer: dnevna soba, delovni kabinet, jedilnica, bivalna kuhinja, otroška soba.
- Centralne dejavnosti: so terciarne (npr.: trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene dejavnosti ipd.) in kvartarne dejavnosti (npr.: šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport, rekreacija, kultura, uprava, verske in družbene organizacije ipd.) oz. kot so s tem odlokom določene dejavnosti družbene infrastrukture);
- Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so vse, ki so določene v pravnih podlagah, ki urejajo kmetijsko dejavnost (oz., ki določajo skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji). Izvajajo se lahko v različnih nestanovanjskih stavbah po CC-SI razvrščenih v oddelek 12.
- Druge oblike dela na domu predstavljajo različne dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti, ki s splošnim PIP niso določene kot dopustne na posamezni PNRP, kljub temu pa se lahko izvajajo, vendar samo v stanovanjskih stavbah ter imajo vplive v dopustnih mejah za stanovanjsko območje.
- Drugi gradbeni posegi so tisti, ki so opredeljeni v veljavnih predpisih o razvrščanju objektov.
- Dejavnosti družbene infrastrukture so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji dejavnosti: O - dejavnost javne uprave, obrambe, socialne varnosti, P – izobraževanje, Q - zdravstvo in socialno varstvo in R - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter druge podobne. Te se izvajajo v s tem odlokom poimenovanih »stavbah družbene infrastrukture«, ki jih pretežno predstavljajo stavbe določene v veljavni Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (CC-SI): splošnega družbenega pomena, poslovne in upravne stavbe, stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine in tudi druge nestanovanjske stavbe določene v oddelku 12 ter ravneh pod njim in tudi še objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (CC-SI skupina 241). Lahko pa se izvajajo tudi v skladu z odlokom v dopustnih stanovanjskih stavbah ipd..
- Eno in dvostanovanjske stavbe z oznako E so:
-
- prostostoječe – EP. V primeru dvostanovanjskih imajo te lahko skupen ali ločen vhod, stanovanjski enoti sta ena ob drugi ali ena nad drugo ali kombinirano,
- v nizu - EN (npr. dvojček in vrstne hiše). To so enake stanovanjske stavbe, ki se stikajo z eno stranico ali njenim delom ali z vmesnim garažnim ipd. objektom. V primerih dvostanovanjskih stavb v nizu so vhodi v posamezno bivalno enoto lahko skupni ali ločeni.
- Faktor odprtih bivalnih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino predvidene gradbene parcele, namenjene gradnji stanovanjskih stavb (v odloku določeno procentualno). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine na raščenem terenu in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). Določen je kot najmanjša dopustna vrednost.
- Faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, pri čemer se za zazidano površino šteje površina pod vsemi stavbami (vključno s pomožnimi objekti) na gradbeni parceli. Določen je kot največja dopustna vrednost.
- Faktor zelenih površin je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino predvidene gradbene parcele stavbe, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb. V odloku je določen kot najmanjša dopustna vrednost.
- Gospodarski objekti obsegajo stavbe proizvodnih dejavnosti, stavbe za s tem odlokom opredeljenega malega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.
- Gradbena parcela je zemljišče, trajno namenjeno oziroma določeno za redno rabo objekta; gradbena parcela obsega zemljišče pod objektom in zemljišče ob objektu, ki pripada temu objektu, in je trajno namenjeno redni rabi tega objekta.
- Gospodarska javna infrastruktura (državnega in lokalnega pomena) so gradbeno inženirski objekti - GIO ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter objekti ali omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi.
- Gostinstvo so v skladu z veljavnim predpisom o razvrščanju dejavnosti vse dejavnosti, ki so uvrščene v področje I – gostinstvo.
- Kmetijsko gospodarstvo - kmetija je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, registrirano kmetijsko gospodarstvo (dodeljena št. KMG-MID) oz. gospodarstvo v lasti kmeta z dodeljenim statusom (status kmeta). Obsega različne nestanovanjske kmetijske stavbe, objekte za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, stanovanjske stavbe in druge različne nestanovanjske stavbe za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
- Malo gospodarstvo predstavljajo s tem odlokom določene storitvene, poslovne in proizvodne dejavnosti ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil, ki se izvajajo v mikro podjetjih (določenih v veljavnem zakonu o gospodarskih družbah) ali kot obrtne dejavnosti (kot so opredeljene v veljavnih predpisih, ki urejajo obrtno dejavnost) Vključuje tudi trgovino na debelo ali na drobno, vendar le za prodajo lastnih izdelkov. Izvajajo se v različnih nestanovanjskih stavbah, razvrščenih v oddelek 12 po CC-SI ali v delih stanovanjskih stavb, v kolikor nimajo nedopustnih vplivov na okolje.
- Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjo etažo (nad vencem stavbe) pod poševno streho (površina pod poševno streho je praviloma min 30 % talne plošče mansarde, če mansarda ni oblikovana lomljeno) in je namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti. Ima eno ali več etaž glede na dopustno višino stavbe.
- Nadomestna gradnja je v skladu s tem odlokom določena gradnja, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini zgradi novi objekt, dosedanji objekt pa se pred začetkom uporabe novega odstrani. Glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ta ne odstopa od obstoječega objekta.
- Nezahtevni in enostavni objekti so objekti, ki so tako določeni v veljavnem predpisu o razvrščanju objektov.
- Oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih – AV pomeni, da oblikovanje stavb izhaja iz tradicionalnih značilnih vzorcev gradnje na obravnavanem območju in se jim prilagaja z dopustno stopnjo odstopanja. Predstavlja nasprotje opredeljenega različnega oblikovanja – RO.
- Odprti prostor v tem odloku predstavlja območje občine izven določenih okvirnih območij naselij.
- Osnovni objekt je objekt, ki je predmet gradnje in je z odlokom dopusten na posamezni ONRP oziroma PNRP. Gre za podobno skupino objektov, kot jo določa tehnična smernica TSG-V-006:2022, Razvrščanje objektov z izrazom glavni objekt.
- Podstrešje je del stavbe nad zadnjo etažo in neposredno pod poševno ali drugo obliko strehe in ni namenjeno bivanju ali opravljanju dejavnosti, lahko pa se v skladu z odlokom spremeni za potrebe bivanja in dela.
- Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječi ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan; po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki; ko sta določena obseg in velikost gradbene parcele ali pripadajočega zemljišča objekta, se pomožni objekt lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi objekta. Izjema so pomožni objekti, ki se lahko gradijo na kmetijskih, gozdnih ali vodnih zemljiščih. Le-ti se lahko gradijo kot samostojni, izven gradbene parcele stavbe in lahko imajo lastne priključke.
- Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug gradbeni poseg v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim.
- Poslovne dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji dejavnosti: H - le poštna in kurirska dejavnost (53), J - informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - poslovanje z nepremičninami, M - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti, S – druge dejavnosti. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah.
- Površine razpršene poselitve - A so:
-
- poselitev nizke gostote oziroma pretežno stavbna zemljišča samotnih kmetij, objektov zgrajenih pretežno pred letom 1967 in zaselkov (do 10 stavb s HŠ): opredeljena v odloku kot površine razpršene poselitve - Aa,
- stavbna zemljišča morfološko razloženih, razpršenih, raztresenih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki nimajo določenega okvirnega območja (nad 10 stavb s HŠ): opredeljena v odloku kot površine morfološko razloženih, razpršenih naselij - An,
- Predpisi iz drugih področij - sorodni predpisi (energetike, rudarstva, gospodarjenja z gozdovi, elektronskih komunikacij, cest, železnic in žičniških naprav ter drugih) so tisti, ki se tudi uporabljajo za določanje enostavnih objektov in vzdrževanje objektov, ki so tudi dopustni s tem odlokom in niso razvrščeni v veljavni pravni podlagi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost.
- Pretežno pomeni večji del česa oz. da določena struktura, namembnost ipd. prevladuje (50 % in več). Pri oblikovanju objektov pretežnost predstavlja možna odstopanja v skladu z določili odloka.
- Pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 0,60 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu oziroma del stavbe nad kletjo, kot je le-ta dopustna pri gradnji na nagnjenem terenu. Pri določitvi nulte kote se ne upoštevajo uvozne rampe v klet in izvozne rampe iz kleti, izvedene v skladu s tem odlokom.
- Proizvodne dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji dejavnosti - SKD: B - rudarstvo, C - predelovalne dejavnosti, D - oskrba z električno energijo, plinom, paro, E - oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami, saniranje okolja, F - gradbeništvo, H - promet in skladiščenje. Te se izvajajo pretežno v industrijskih stavbah in tudi v drugih nestanovanjskih stavbah (po CC-SI opredeljenih v oddelek 12 ter hierarhično v ravni pod njim), ki ustrezajo za izvajanje posamezne dopustne dejavnosti.
- Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in se pred posegom niso konfiguracijsko spremenile.
- Ravna streha je streha brez naklona ali z zelo majhnim naklonom (do 7 stopinj), običajno brez napuščev. Rob ravne strehe je zaključen s strešnim vencem kot nizek zid, ki zakriva streho. Ravna, dvodimenzionalna streha se šteje za ravno streho, tudi če so na njeni površini izbočeni tridimenzionalni deli, vključno s tehničnimi in konstrukcijskimi elementi, ki niso višji od 20 cm.
- Različne vrste stavb in objektov ali različne vrste nestanovanjskih stavb ipd. uporabljena terminologija v odloku, so različne nestanovanjske stavbe razvrščene po CC-SI v oddelek 12 in hierarhično pod njim ter drugi objekti, ki so potrebni za izvajanje dopustnih dejavnosti na posamezni PNRP.
- Regulacijske črte so regulacijska linija – RL, gradbena meja – GM in gradbena linija – GL. Regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti, gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Od gradbene linije lahko odstopajo le deli fasade v etažah, in sicer do največ 30 % površine.
- Samostojni prostorski akti so: občinski podrobni prostorski načrti (OPPN) ter zazidalni (ZN), ureditveni (URN), lokacijski (LN) in občinski lokacijski načrti (OLN), državni prostorski načrti (DPN), državni lokacijski načrti (DLN).
- Sestavljen, razvejan, členjen tloris je značilen predvsem za opredeljeno različno oblikovanje stavb in ima k pravokotni, kvadratni ali drugi obliki dodane ter izvzete površine tudi pod različnimi koti ipd..
- Simetrične dvokapnice predstavljajo obliko strehe, ki ima strešine z enakim naklonom in napušče strešin v isti ravnini. Na osnovi dopustnih tlorisnih oblik in višinskih gabaritov so slemena lahko horizontalno in vertikalno »lomljena«.
- Spremljajoče dejavnosti, kot so s tem izrazom poimenovane v odloku, predstavljajo dejavnosti, ki so definirane v različnih pravnih podlagah – veljavnem predpisu o klasifikaciji dejavnosti in predpisu, ki določa način izdelave OPN in so dopustne na posamezni PNRP poleg dejavnosti, ki opredeljuje posamezno PNRP, vendar niso prevladujoče – pretežne (obsegajo manj kot 50 % posamezne PNRP v enoti urejanja prostora, brez vključenih javnih površin).
- Storitvene dejavnosti so dejavnosti, ki so v skladu z veljavnim predpisom o razvrščanju, razvrščene v področja: S – druge dejavnosti (razen azila), T - dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno potrebo ter od N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti le 82 - pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil in dejavnosti iz drugih področij, ki so poimenovane z izrazom »storitve«. Izvajajo se v različnih nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah.
- Terasna etaža - T je najvišja etaža »različno« oblikovanega objekta, katere površina je največ 70 % bruto površine zadnje etaže pod vencem stavbe in je iz ulične strani iz ravnine uličnih fasad v notranjost zamaknjena najmanj za 2 m.
- Trgovina na drobno obsega vse vrste oz. različne specializirane in ne specializirane trgovine razen z motornimi vozili, ki so po SKD razvrščene v področju G v oddelek 47.
- Turistične dejavnosti - turizem predstavljajo oz. so skupni imenovalec za različno turistično ponudbo, ki obsega gostinsko dejavnost, dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, dejavnost zdraviliškega in zdravstvenega turizma, dejavnost za nego telesa, organiziranje razstav, sejmov, srečanj za kulturne, razvedrilne, športne, rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti za prosti čas ipd.. Izvajajo se v ustreznih različnih nestanovanjskih stavbah razvrščenih v CC-SI v oddelek 12 ali v delu stanovanjskih stavb v skladu s tem odlokom.
- Varovani prostori so prostori v stanovanjskih stavbah in stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene, hotelirsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni pretežno počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto ali daljši čas.
- Večnamenska stavba je stavba, v kateri je dopustnih več različnih dejavnosti.
- Večstanovanjske stavbe so stavbe s tremi ali več stanovanjskimi enotami:
-
- manjši blok – VB, podolgovata prostostoječa večstanovanjska stavba s tlorisnim razmerjem stranic min 1 : 1,2 ter skupnim vhodom ali za vsako enoto samostojnim preko gankov ipd.
- manjši stolpič – VS, prostostoječa večstanovanjska stavba s tlorisnim razmerjem stranic manj kot 1 : 1,2.
- vila blok – VV, prostostoječa večstanovanjska stavba z največ 5 stanovanjskimi enotami in tlorisnim razmerjem stranic največ do vključno 1 : 1,2.
- Višina stavb je razdalja med najnižjo koto dokončno urejenega terena ob stavbi (v kar se ne vštevajo dopustni vkopani deli za dovoze v kletne etaže in izvoze iz njih), do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho ali najvišje točke venca (atike) stavbe z ravno streho oziroma v primeru terasne etaže najvišje točke venca (atike) terasne etaže. V odloku je opredeljena kot največja vrednost. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
- Zelena streha je navadno ravna streha stavbe ali drugega grajenega objekta, prekrita z vegetacijo na posebej prilagojeni podkonstrukciji za zagotavljanje varnosti stavbe in rastnih pogojev.
(2) V tem odloku uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo ustrezni predpisi.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. STRATEŠKI DEL1. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
6. člen
(izhodišča prostorskega razvoja)
(1) Prostorski razvoj občine izhaja iz načel trajnostnega in uravnoteženega razvoja, prednostno upošteva javni interes, vključuje javnost in interese prebivalstva občine ter nosilcev gospodarskih dejavnosti, je transparenten, zagotavlja ustrezno sorazmerje med varstvom kakovosti okolja in prostora ter razvojnimi potrebami, ohranja njegove prepoznavne značilnosti in zagotavlja optimalno življenjsko okolje.
(2) Izhodišča za načrtovanje prostorskega razvoja, ki temeljijo na stanju v prostoru, težnjah in možnostih razvoja, so najmanj:
- velikost občine, njena vloga v medobčinskem oz. regionalnem prostoru ter lega v bližini nacionalnega in medobčinskega središča Maribora in ob mednarodnih povezavah;
- primerjalne prednosti občinskega prostora oz. konfiguracijsko razgiban in slikovit teren Slovenskih goric, lega ob reki Pesnici in akumulacijskih jezerih kot elementu krajinske identifikacije in tudi gospodarskemu dejavniku;
- slabša prepoznavnost in oblikovanost nekaterih naselij, nezadostne javne površine, s prisotnimi različnimi dejavnostmi ponekod neustrezno lociranimi;
- posamezne prostorske situacije na območju naselij, ki predstavljajo potenciale za različne ustrezne rabe;
- nezadovoljiva stopnja urejenosti prometnih površin in druge javne gospodarske infrastrukture v več delih občine;
- demografska struktura in kazalci;
- deli prostora z eno ali več varstvenimi funkcijami;
- spremenljive družbenogospodarske razmere;
- upadanje števila kmečkih gospodarstev in zaraščanje kmetijskih površin ter porast različnih oblik turizma idr..
(3) Izhodišča za načrtovanje prostorskega razvoja iz nadrejenega prostorskega akta države se nanašajo na:
- lego občine na območju V. evropskega prometnega koridorja, prometno navezovanje medobčinskega središča Lenart v Slovenskih goricah na državno cestno omrežje s cestnimi povezavami regionalnega pomena;
- lego občine v gravitacijskem območju nacionalnega središča Maribora in podvrženost njegovim suburbanizacijskim vplivom;
- vlogo občinskega središča Lenart v Slovenskih goricah na nivoju države kot središča medobčinskega pomena, ki v omrežju središč regionalnega in nacionalnega pomena dopolnjuje predvsem vlogo Maribora in Gornje Radgone;
- opredeljenost naselja Lenart v Slov. goricah kot območja poselitvenega razvoja, to je urbanega naselja, kamor se predvsem usmerja poselitev in dejavnosti in se načrtujejo tudi večje razvojne površine;
- lego občine v celoti na vododeficitarnem območju, poplavno ogroženost osrednjega dela občine, erozivnost tal v severnem in južnem delu občine (evidentirana so tudi žarišča zemeljskih plazov);
- razvoj občine kot t. i. kmetijske intenzivne krajine, tj. območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, s hkratnim ohranjanjem krajinskih, naselbinskih in naravnih značilnosti občinskega ozemlja, biotske raznovrstnosti in povezanosti ekoloških omrežij;
- opredeljenost celotnega območja občine kot jedrnega območja s potencialom za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti;
- uvrščenost zahodnega dela občine v območje predvidenega pospešenega razvoja medmestnega javnega prometa;
- uvrščenost občine v zvezi z regionalno zasnovo ravnanja z odpadki v Podravsko regijo;
- uvrščenosti občine z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine ter naravnih kakovosti krajine v krajinsko makroregijo »Slovenske panonske krajine« (na območju občine ni krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, prav tako na območje občine ne segajo območja prepoznanih naravnih kakovosti krajine nacionalnega pomena);
- prepoznane posebnosti znotraj Dravske arhitekturne regije, v katero je občina v celoti uvrščena (arhitekturna identiteta je na območju občine bolj ali manj nerazpoznavna).
(4) Razvojne potrebe občine se nanašajo na zagotavljanje novih stavbnih zemljišč, namenjenih stanovanjski gradnji, gospodarskim subjektom, turizmu, za prometno in drugo infrastrukturo, na zagotavljanje kakovostnega okolja in kulturne krajine ter na preprečevanje nove razpršene gradnje.
(5) Medsebojni vplivi in povezave z mestno občino Maribor se v največji meri krepijo tudi z boljšimi in raznovrstnimi prometnimi povezavami zaradi nekaterih skupnih upravnih dejavnosti, zaposlitvenih kapacitet ter izobraževalnih, zdravstvenih, turistično rekreativnih zmogljivosti in potencialov, z drugimi sosednjimi občinami in z bližnjo Avstrijo pa se ohranjajo in funkcionalno selektivno dodatno vzpostavljajo.
7. člen
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Cilji prostorskega razvoja občine so:
- uravnotežen, skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj na osnovi uskladitve varstvenih zahtev in potreb;
- ustrezno usmerjanje namenskih rab prostora in dejavnosti na osnovi upoštevanja ranljivosti prostora in njegove privlačnosti ter prepoznavne značilnosti in tako, da je zagotovljena preudarna raba prostora, naravnih virov in dobrin ter varno in zdravo okolje;
- ohranjanje in povečanje vloge občine ter njene konkurenčnosti in tesnejših povezav v širšem prostoru;
- optimalna izraba različnih možnosti, ki jih nudi lega in prostor občine;
- ohranjanje in razvoj policentričnega omrežja naselij in v okviru njega zagotovitev novih poselitvenih možnosti;
- zagotavljanje razvoja naselij, ki bo z izpostavljanjem njihovih primerjalnih prednosti in privlačnosti, z ustreznim razmeščanjem dejavnosti ter zadostnimi prostorskimi možnostmi zanje in za javne površine omogočal optimalno kakovostno notranjo ureditev naselij, zadostno funkcijsko in infrastrukturno opremljenost ter izboljšanje bivalnega standarda v njih;
- preprečevanje razpršene gradnje in po potrebi njena sanacija;
- izboljšanje demografskih značilnosti občine;
- zagotavljanje uravnotežene, udobne in zanesljive prometne ponudbe za različne načine potovanj, optimiziranje razpoložljive prometne infrastrukture in njena prostorska integracija, izboljšanje prometne varnosti predvsem ranljivih skupin udeležencev v prometu;
- zagotavljanje trajnostne, kakovostne, zanesljive, tehnično sodobne in enakopravne oskrbe prebivalstva z vodo, energijo in informacijami ter z ravnanjem z odpadno vodo in odpadki;
- razvijanje omrežja elektronskih komunikacij in s tem spodbujanje družbenega, kulturnega in regionalnega razvoja, zmanjševanje problema razdalj, spodbujanje oblikovanja novih storitev ter olajševanje dostopa do informacij in storitev;
- obsežnejša raba obnovljivih in okoljsko primernejših virov energije ter sanacija energetsko potratnih stavb;
- načrtovanje urejanja voda in vodne infrastrukture usklajeno z načrtovanjem gozdnogospodarskih, prometnih, krajinskih, kmetijskih in drugih ureditev;
- varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami (poplave, plazovi, udori, viharji...).
(2) Cilji skladnega prostorskega razvoja naselja Lenart v Slovenskih goricah so naslednji:
- zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj propulzivnih, konkurenčnih in privlačnih dejavnosti medobčinskega pomena in s tem ohranjanje in krepitev vloge naselja;
- glede na lego naselja blizu avtoceste le-to bolje izkoristiti za njegovo vključevanje v regionalne in globalne prometne tokove;
- večfunkcionalni ustroj naselja;
- zagotavljanje zadostne količine zazidljivih zemljišč za razvoj vseh struktur in dejavnosti (od bivalne do gospodarske…);
- izboljšanje identitete oziroma prepoznavnost naselja in kontinuiteta prostorskega urejanja (predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve ustvarjajo identiteto in prepoznavnost naselja kot celote in njegovih posameznih predelov);
- povečanje stopnje urbanosti in obsega javnih površin;
- doseganje visoke stopnje kakovostnega bivalnega ter delovnega okolja v naselju;
- prostorska urejenost, ki je prijazna do vseh socialnih skupin prebivalcev naselja;
- zagotavljanje javne gospodarske infrastrukture na celem območju oz. ustrezne komunalne in energetske opremljenosti zemljišč naselja;
- takšno urejanja prometa, ki mora biti skladno z gospodarskimi aktivnostmi, okoljem, socialnimi možnostmi, prometno varnostjo in kakovostjo življenja;
- izboljšane preglednosti, orientacije in peš prehodnosti v prostoru;
- ohranjanje in povečanje števila ter velikosti površin kakovostnih in funkcionalnih zelenih površin, njihova ustrezna ureditev in členjenost, povezanost in navezovanje na zaledje, njihova raznolikost glede na ekološke razmere (voda, relief, ekspozicija).
2. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
8. člen
(prostorski razvoj)
(1) Zasnova prostorskega razvoja v občini je določena tako, da se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe kakovosti, trajnostno izrabljajo viri in drugi potenciali razvoja, usklajeno, uravnoteženo in smotrno organizira prostor in omogoča razvoj dejavnosti tako, da se vzpostavljajo razmere za kakovostno življenjsko okolje, za njeno prepoznavnost in za ohranjanje ter krepitev njene vloge v širšem prostoru.
(2) Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. I. Prikaz zasnove prostorskega razvoja občine.
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti predstavljajo naselja: Lenart, Voličina, Selce, Zavrh, Močna, Lormanje, Radehova, Šetarova, Dolge njive in Strma gora.
(2) Izven območij naselij, na podeželju, se poselitev ohranja, dopolnjuje pa le v skladu z določili veljavnih predpisov.
10. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
(1) Razvoj dejavnosti, ki niso vezane na primarne rabe, se prednostno usmerja:
- bivanje v vsa naselja pretežno na PNRP S in deloma na C;
- dejavnosti družbene infrastrukture oziroma centralne dejavnosti v Lenart v največjem obsegu, Voličino, Selce, Zavrh in Močno, skladno z določenimi površinami podrobnejših namenskih rab in dopustnim prepletanjem dejavnosti;
- trgovske oz. oskrbne dejavnosti večjega obsega v Lenart, manjšega obsega in za dnevno oskrbo tudi v druga naselja;
- gostinske in storitvene v vsa naselja;
- proizvodne večjega obsega na pripadajoči PNRP v Lenart, manjše v Voličino, kot kompatibilne in s sprejemljivimi vplivi tudi v drugih naseljih na nekaterih drugih PNRP;
- športno rekreacijska v različni obliki v vsa naselja;
- turistične dejavnosti v Lenart, Močno in Zavrh ter v različnih oblikah v druga naselja;
- kmetijska dejavnost v vsa naselja le v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev in v Selce na ustrezno opredeljeno PNRP.
(2) V odprtem prostoru izven območij naselij se prednostno ohranjajo in razvijajo predvsem dejavnosti vezane na primarno rabo teh zemljišč.
- Na kmetijskih površinah se razvija kmetijske dejavnosti (poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, ipd.), na gozdnih površinah so dopustne le dejavnosti, s katerimi se ohranja njihova gozdna funkcija in v skladu z določili veljavnih predpisov, ki jih urejajo, na vodnih zemljiščih se v skladu z določili veljavnih predpisov, ki jih urejajo, dopuščajo le dejavnosti vezane nanje. Na njih se v omejenem obsegu dopušča tudi rekreacijsko dejavnost.
- Obstoječa razpršena poselitev se ohranja in dopolnjuje samo za zakonsko dopustne dejavnosti. Poleg bivanja se ji zagotavljajo pogoji za razvoj kmetijstva, turizma in drugih oblik dela na domu v okviru dopustnih dejavnosti malega gospodarstva z namenom ohranjanja prebivalstva in preprečevanja praznjenja podeželja ter omogočanja bolj enakovrednih pogojev bivanja in dela na domu.
- Turistična dejavnost se ohranja in razvija na obstoječih površinah (Črni les, gostinsko turistične kapacitete ob jezeru Pristava, turistične kmetije), kot dopolnilna dejavnost na kmetijah in v povezavi z vzpostavljenimi ali načrtovanimi kolesarskimi, pohodniškimi, tematskimi potmi ter drugimi potenciali v občini.
(3) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana na karti I. Zasnova prostorskega razvoja občine.
11. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij)
(1) Omrežje naselij v občini tvorijo:
- naselji z vlogo in funkcijo:
-
- Lenart v Slovenskih goricah - medobčinsko središče in urbano naselje,
- Voličina - lokalno središče in urbano naselje ter
-
- Selce – podeželsko naselje s funkcijo oskrbnega središča določeno v okviru občine,
- Zavrh, Močna, Lormanje, Radehova, Šetarova, Dolge njive, Strma gora - vasi brez funkcije v omrežju naselij.
(2) Omrežje naselij je prikazano na karti I. strateškega dela OPN.
12. člen
(urbanistični načrt)
Za občinsko središče Lenart v Slovenskih goricah je izdelan urbanistični načrt.
13. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Temeljno smer povezovanja občine na regionalni, državni in meddržavni ravni v smeri vzhod–zahod predstavlja avtocesta A5.
(2) Regionalne ceste proti Mariboru na zahodu, Gornji Radgoni na vzhodu, Ptuju na jugu in Tratam na severu predstavljajo temeljne smeri občinskega, medobčinskega in regionalnega povezovanja. Dopolnjene z lokalnimi cestami predstavljajo mrežo notranjih povezav in povezave s sosednjimi občinami.
(3) V smeri vzhod-zahod se občina povezuje v regiji tudi z državno kolesarsko povezavo.
14. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Druga za občino pomembna območja za prostorski razvoj so:
- območje krajine, ki se na območju cele občine glede na značilnosti in razvojne potenciale razvija kot kultura krajina, z namenom ohranjanja prepleta vzpostavljenega poselitvenega vzorca, naravnih in ustvarjenih kvalitet ter gozdnih in kmetijskih zemljišč in nanje vezanih dejavnosti;
- območja prepoznanih naravnih kvalitet prostora (ekološko pomembna območja: Slovenske gorice – osrednji del, Hrastovec in Pesniška dolina; posamične naravne vrednote in kot večja območja Hrastovski gozdovi, ribniki pri Hrastovcu, jezero - Pristava in akumulacijski jezeri Radehova in Komarnik);
- ustvarjene kvalitete prostora, ki jih predstavljajo objekti in območja kulturne dediščine razglašene s pravnimi akti ali zgolj registrirane (poimensko in z evidenčno številko - EŠD je navedena in prikazana v prikazu stanja prostora);
- površinske vode oziroma reka Pesnica in potoki Velka, Globovnica, Partinjski potok, Jablanški potok v severnem delu občine ter Rogoznica v južnem delu;
- območje ločenega zbiranja odpadkov urejenega v skladu z državno strategijo ravnanja z odpadki v zbirnem centru ob občinskem središču Lenart v Slovenskih goricah.
(2) Druga za občino pomembna območja so prikazana na kartah I. in V. strateškega dela OPN.
3. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
15. člen
(splošna določila)
(1) Z zasnovo razvoja prometne, energetske, komunalne in elektronsko komunikacijske javne infrastrukture lokalnega pomena ter grajenega javnega dobrega se na celotnem območju občine zagotavljajo gospodarske možnosti za enakovredni in kakovostni razvoj poselitve.
(2) Z načrtovanjem gospodarske javne infrastrukture se zagotavlja trajna, zadostna in nemotena komunalna in energetska oskrba ter dostopnost, v prostor pa se umešča skladno s predpisi različnih relevantnih pravnih podlag.
(3) Z razvojem prometne infrastrukture se optimizira razpoložljiva infrastruktura in zagotavlja višja prometna varnost, povečanje deleža potovanj s kolesom in peš, izboljšanje dostopnosti do pomembnih ciljev potovanj predvsem za peš in kolesarski promet in boljša prometna orientacija.
(4) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje v bližini obstoječih cest, poti in strug ter njihovih koridorjev. Z izvedbo se izogiba posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin ter razdrobitvi posestne strukture.
(5) Za izrabo alternativnih virov energije se skladno z LEK izdelajo potrebne študije oziroma analize.
(6) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. II.1 Zasnova prometnega omrežja in na karti št. II.2 Zasnova elektronskih komunikacij, komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja (obe M 1 : 35.000).
3.1 Prometna infrastruktura
16. člen
(promet)
(1) Cestno omrežje na območju občine tvorijo:
- avtocesta A5 Maribor–Lenart–Senarska–Vučja vas–Murska Sobota–Lendava–Pince preko katere se navezuje na daljinsko cestno omrežje z dvema priključkoma;
- regionalne ceste, s katerimi se navezuje občina na sosednje občine in širše ter so v naseljih nosilke javnega programa in so glavne nosilke izvorno-ciljnega in notranjega prometa. Te so:
-
- regionalna cesta II. reda R2-449 (Pesnica-Lenart-Gornja Radgona),
- regionalna cesta II. reda R2-433 (Senarska-Lenart-Trate-meja R Avstrija),
- regionalna cesta III. reda R3-747 (Lenart-Sv. Trojica-Cogetinci-Sp. Ivanjci),
- regionalna cesta III. reda R3-749 (Vosek-Jurovski Dol-Lenart),
- regionalna cesta III. reda R3-745 (Janežovci–Dolge njive–¬Sp. Duplek);
- lokalne ceste, ki občino povezujejo notranje in s sosednjimi občinami ter so glavne prometnice v južnem delu občine, v občinskem središču pa se razdelijo še na podkategorije lokalne ceste (LC),zbirne krajevne ceste (LZ) in krajevne ceste (LK);
- javne poti (JP).
(2) Razvoj prometa v občini bo sledil zasnovi, ciljem in ukrepom iz občinske celostne prometne strategije.
(3) Urejanje cestnega omrežja temelji pretežno na preoblikovanju obstoječe prometne infrastrukture ob izgradnji načrtovane severne obvozne ceste kot priključne na avtocesto v sklopu veljavnega državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Lenart–Sp. Senarska (Ur. l. RS, št. 109/04) ter dograjevanju cestnega omrežja tako, da bo vloga cestnega prostora in njegov pomen v hierarhiji omrežja skozi njegove elemente razpoznavna.
(4) V središču naselja Lenart v Slovenskih goricah je prednostno treba z urejanjem in oblikovanjem prometnih oz. javnih površin upočasniti promet. Te ne smejo delovati kot ločitveni element, glede na namensko rabo in druge prostorske razmere se jih v večjem obsegu ureja kot enotne površine oziroma skupen prostor z minimalnimi elementi ločevanja posameznih vrst prometa.
(5) Na glavnih težnjah potovanj in v navezavi na rekreativne kolesarske povezave v zaledju se izgradi infrastruktura za kolesarski promet. Kolesarji se vodijo vzdolž regionalnih cest po kolesarski površini načeloma ločeno od motornega prometa. Skozi središče Lenarta v Slovenskih goricah jih je dopustno voditi po urejeni skupni prometni površini.
(6) Uredi se mreža peš povezav. Peš povezave se speljejo čim bolj direktno v želeno smer. Uredijo se peš preboji v obliki kratkih peš poti kot bližnjic do pomembnih ciljev potovanj (šola, rekreativno območje v zaledju, storitvene dejavnosti ipd.). Pešci se načeloma vodijo ločeno od motornega prometa vzdolž regionalnih cest, lokalnih cest skozi naselja in daljših zbirnih mestnih cestah. Skozi središče Lenarta v Slovenskih goricah jih je dopustno voditi po urejeni skupni prometni oz. javni površini.
(7) Mirne prometne cone (stanovanjska območja, šolski okoliš, vrtec, domovi za ostarele, rekreativna območja) in šolske poti se opredeli kot območje omejene hitrosti, variantno se izvedejo ukrepi umirjanja prometa. Središče naselja Lenart v Slovenskih goricah se ureja kot območje umirjenega prometa.
(8) Z urejanjem parkirnih površin se zagotavlja njihov večji izkoristek skozi ves dan. Parkirne površine se urejajo po principu več manjših površin na več lokacijah. Obstoječe parkirne površine se ohranijo na obstoječih lokacijah z manjšimi preureditvami. V središču naselja Lenart v Slovenskih goricah se kapaciteta parkirnih površin ohranja, izven središča in v drugih naseljih se parkirne površine urejajo s kapaciteto skladno z vrsto in obsegom dejavnosti novogradenj in sprememb namembnosti. Uvede se časovno omejeno parkiranje v središču Lenarta v Slovenskih goricah.
(9) Za potrebe izvajanja avtobusnega javnega potniškega prometa se obnovijo obstoječa ter glede na izkazane potrebe uredijo nova avtobusna postajališča ob regionalnih in lokalnih cestah ter ob pomembnih ciljih potovanj (npr. osnovna šola Lenart, Voličina). Osrednja avtobusna postaja se obnovi in preuredi v točko srečevanja in povezovanja med različnimi uporabniki prostora – uporabniki javnega potniškega prometa, dnevnimi kolesarji in drugimi obiskovalci. Del površin avtobusne postaje, ki jih potniki in prevozniki za izvajanje javnega potniškega prometa nujno ne potrebujejo, se nameni za urejanje javnih površin za druge namene.
3.2 Elektronske komunikacije
17. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Zasnova elektronskih komunikacij v občini temelji na povezovanju, združevanju, dograjevanju in optimizaciji uporabe obstoječih omrežij podsistemov tovrstnih komunikacij. Omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve in dejavnosti.
(2) Pri prostorskem umeščanju elektronskih komunikacij imajo praviloma prednost lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje ter kulturno dediščino in nadgradnja obstoječega sistema pred novogradnjami.
3.3 Energetika
18. člen
(splošna določila)
(1) V skladu z Lokalnim energetskim konceptom bo energetska preskrba na območju občine temeljila na različnih energentih oziroma virih: biomasi, sončni energiji in drugih obnovljivih virih.
(2) Z izborom energetskih virov se prizadeva za zmanjšanje in racionalno rabo energije na vseh področjih, povečanje in hitrejše uvajanje OVE, ekološko manj oporečnih virov in zmanjšanje emisij v okolje ter zamenjava rabe fosilnih goriv z OVE in izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Povečuje se energetska učinkovitost obstoječega sistema daljinskega ogrevanja ter usklajeno širjenje obstoječih in vzpostavitev novih sistemov. Spodbuja se soproizvodnja toplotne in električne energije (SPTE). Za bodoče ogrevalne sisteme in rekonstrukcije ali zamenjave obstoječih se v večji meri uvajajo naprednejši sistemi ter ogrevanje objektov iz skupnih kotlovnic in na daljinsko ogrevanje.
(3) Razvojno se način ogrevanja načrtuje tako, da se območja večstanovanjske strnjene gradnje prioritetno opremlja z daljinskim ogrevanjem, območja individualne stanovanjske gradnje pa z individualnimi sistemi na OVE. Spodbuja se zamenjava obstoječih ogrevalnih sistemov oziroma energentov z okoljsko prijaznejšimi oziroma z obnovljivimi viri energije ter uporaba obnovljivih virov energije za centralno ogrevanje in pripravo tople vode. Spodbuja se izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in uvaja energetsko učinkovitost.
(4) Zmanjšanje porabe energije se zagotavlja tudi z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje.
19. člen
(elektroenergetika)
(1) Za zagotavljanje zadovoljive oskrbe z električno energijo in stabilnega stanja napetostnih razmer na celotnem območju občine se razvoj elektroenergetskega omrežja usmerja v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav (visoko-, srednje- in nizkonapetostno omrežje ter transformatorske postaje 20/0,4 kV) ter v izgradnjo novih. Srednje napetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP-08 110/20 kV LENART.
(2) Proizvodnja električne energije se zagotavlja tudi iz lokalnih obnovljivih virov z namenom doseganja čim višje stopnje energetske samooskrbe.
(3) Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja sledi predvidenim povečanjem obremenitev ter izboljšanju slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Načrtuje se izgradnja:
- 110 kV daljnovoda RTP Lenart – RTP Radenci za zagotovitev dvostranskega napajanja RTP 110/20 kV Lenart;
- srednje napetostnega omrežja (20 kV): SN/NN Lenart 12, DV Lenart, SN KB iz RTP DV Ptuj (Saubermacher), SN KB iz RTP DV Radenci (Saubermacher), SN KB iz RTP DV Benedikt (Saubermacher), Zamenjava SN KB Kuster, DV RADENCI, DV MARIBOR, D-512 ZAVRH 3, D-05O ZERJAVCI, D-410 VINIČKA VAS, D-157 PORČIČ 1, KB Zavrh 5, Zamenjava SN KB med TP Lenart 3-6, IC LENART (vzankanje 2 novi postaji na izvod Kuster) DV BENEDIKT, DV PTUJ, DV MARIBOR, DV LENART, KBV Strma gora 3 (TP Strma gora — izvod Hrastovec), KBV TP Hrastovec-TP Zg. Voličina 3, KBV Voličina 4 (TP Voličina 1 - izvod Jazbine) 2007, KBV Zamarkova 3, KB TP Žerjavci 2-TP Sp. Žerjavci ( TP ELBL);
- transformatorskih postaj 20/0,4 kV: TP Lenart 12, TP ZAVRH 5, TP 20/0,4 kV, TP Spar Lenart, TP Strma gora 3 (TP Strma gora – izvod Hrastovec), TP 20/0,4 kV, TP 102 ČERMLJENŠAK 1, TP ELBL, TP Voličina 4 (TP Voličina 1 - izvod Jazbine), TP Zamarkova 3;
- nizkonapetostnega omrežja.
(4) Sistem javne razsvetljave se načrtuje v skladu s pristojnimi predpisi, prioritetno s ciljem vzpostavitve organizacije upravljanja javne razsvetljave in znižanja rabe električne energije na prebivalca skladno z zakonodajno določenimi mejnimi vrednostmi in skladno s funkcijo ter pomenom posamezne površine in okoliških objektov.
20. člen
(plin)
(1) Za potrebe oskrbe občine z zemeljskim plinom je na območju občine dopustna izvedba prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja.
(2) Spodbuja se ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj.
21. člen
(toplovod)
(1) Obstoječi sistem daljinskega ogrevanja se obnavlja, posodablja in širi v skladu s potrebami in možnostmi ter prednostno in usklajeno glede na druge energetske sisteme. Širjenje je usmerjeno predvsem na območje goste poselitve in visokega odjema toplote (območje večstanovanjske gradnje in PIC Lenart). Distribucijsko omrežje toplotne energije se načrtuje tako, da je nanj možna priključitev vseh obstoječih in novih objektov na območju večstanovanjske strnjene gradnje.
(2) Novo grajene večstanovanjske stavbe se na območju, opremljenim s toplovodom, prioritetno ogrevajo na daljinski sistem ogrevanja. V primerih, ko ni možnosti za daljinsko ogrevanje in hkrati obstaja ustrezna gostota odjema, ima ogrevanje preko skupnih kotlovnic prednost pred individualnim etažnim ogrevanjem.
22. člen
(obnovljivi viri energije - OVE)
(1) Spodbuja se večji delež energetske preskrbe v občini iz OVE. Skladno z LEK se za posamični vir izdelajo potrebne študije oziroma analize.
(2) Pri novogradnjah, prizidavah in rekonstrukcijah objektov, katerih tlorisna površina strehe je 1.000 m2 ali več, je ob upoštevanju določil uredbe, ki določa podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije ter ob izpolnjevanju tehničnih, varnostnih in kulturno varstvenih pogojih treba zagotoviti izkoriščanje tehnično razpoložljivih površin za namestitev fotonapetostnih naprav.
3.4 Komunalna infrastruktura
23. člen
(oskrba s pitno vodo)
(1) Zagotavlja se zadostna količina kakovostne pitne in tehnološke vode z optimalnim izkoriščanjem in vzdrževanjem sistema in vodnih virov vključno z njihovo zaščito.
(2) Oskrba z vodo se zagotavlja iz sistema Mariborskega vodovoda in lokalnih vodovodnih zajetij. Vodovodno omrežje je tudi hidrantno omrežje.
(3) Vodovodno omrežje se vzdržuje, rekonstruira in dograjuje ter naveže na obstoječe oziroma sanirane cevovode.
(4) Vse obstoječe in predvidene objekte se priključi na javno vodovodno omrežje. Izjemoma se v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca vodovoda dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (lastno zajetje, vrtina, vodnjak, kapnica, cisterna).
(5) Novi ali rekonstruirani vodovodni cevovodi se prednostno zgradijo v delih občine z načrtovanim intenzivnejšim poselitvenim razvojem ali kjer oskrba s pitno vodo ni ustrezno urejena.
24. člen
(ravnanje z odpadnimi vodami)
(1) Zasnova ravnanja z odpadnimi vodami se izvaja skladno z veljavnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Obstoječi dotrajani in preobremenjeni deli javnega kanalizacijskega omrežja se sanirajo in posodabljajo. Vzpostavi se ločena sistema za odpadne komunalne in odpadne padavinske vode. Na območjih, ki še niso pokrita z javnim kanalizacijskim omrežjem, se do priklopa na javno kanalizacijsko omrežje odvodnja komunalnih voda rešuje preko individualnih vodotesnih greznic brez iztoka ali z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Pri tem se male komunalne čistilne naprave prednostno zagotavlja na območjih poselitve z večjim obsegom nepozidanih stavbnih zemljišč (npr. Zavrh idr.).
(3) Na območju strnjenih naselij se zagotavlja priključevanje vseh objektov na javno kanalizacijsko omrežje, pri čemer se z ustreznim čiščenjem odpadnih voda doseže sprejemljivo stopnjo njihovega obremenjevanja okolja.
(4) Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kjer je padla (ponikanje – bogatenje podtalnice), zaledne vode se površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Odvajanje padavinskih voda iz parkirnih in manipulativnih površin ter cest se vodi preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) V proizvodnih obratih se izvaja ukrepe v prid manjši potrošnji pitne vode, večkratni uporabi tehnološke vode, uporabi ekološko primernejših surovin ter uvajanju regeneracijskih in reciklažnih postopkov.
3.5 Upravljanje z vodami
25. člen
(upravljanje z vodami)
(1) Vode se ob hkratnem varovanju izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene. Pri tem se zagotavlja trajno varovanje in ohranjanje kemijskega in ekološkega stanja voda ter njihov krajinski in ekološki pomen. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Na območju občine je vodotok 1. reda reka Pesnica, ostali so vodotoki 2. reda.
(3) Ne glede na grafični prikaz osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora se kot vodna zemljišča štejejo tudi vsa zemljišča po predpisih s področja varstva voda, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.
(4) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda.
(5) Vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire se za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo varuje, vzdržuje, po potrebi sanira in vsestransko zaščiti pred morebitnim onesnaženjem.
(6) Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, naj se dejavnosti umešča v prostor v območja manjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se kvaliteta podzemnih voda ali vodnih virov ne poslabšuje in njihova količina ne zmanjšuje.
(7) Površinske in podzemne vode ter vodne vire se upošteva kot omejitev pri načrtovanju razvoja poselitve in dejavnosti v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo ali se lahko poslabša kvaliteta in količina podzemnih voda. Na območjih varstva voda je kmetijska obdelava omejena, odvajanje odpadnih voda pa se izvaja v skladu z določili veljavnih predpisov.
(8) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva, da:
- se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
- se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oz. se zagotovijo potrebni izravnalni ali omilitveni ukrepi;
- se ohranjajo retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče;
- se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim;
- se pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda zagotovi pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo;
- se ob vodotokih ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst;
- se morebitno infrastrukturo za potrebe vodnega prometa načrtuje na že urbaniziranih oz. utrjenih površinah, izven teh območij pa le na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih delov obale, združb in procesov;
- se območja ribiških stojišč in objektov v priobalnem zemljišču načrtuje in koncentrira na že urbaniziranih oz. utrjenih površinah, izven naravovarstveno najpomembnejših odsekov vodotokov, izven območij trstišč, plitvin, obrežnih gozdov in nedostopnih delov obrežja.
(9) Za rekreacijsko rabo se prednostno izrabijo območja z možnostjo ureditve dostopov brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in pod pogojem ohranjanja kakovosti krajine. Njihova ureditev za kopalne namene je ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustna le na kopalnih vodah.
(10) Na poplavnih območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično študijo s karto razredov poplavne nevarnosti. Na podlagi potrjene študije se ugotovi obstoječe stanje poplavne nevarnosti in preveri možnost gradnje ter s celovitimi ukrepi zagotovi poplavno varnost na širšem območju.
(11) Zasnova obrambe pred škodljivim delovanjem voda se načrtuje z ohranjanjem retencijskih in poplavnih površin v njihovi naravni funkciji, z izvajanjem ustreznih protipoplavnih ukrepov in preventivnim urejanjem erozijskih območij v povirjih ter drugih nestabilnih območjih. Obstoječa mokrišča se zaradi njihovega ugodnega vpliva na odtočni režim vodotokov v čim večji meri ohranjajo.
3.6 Varstvo okolja
26. člen
(varstvo okolja)
(1) Varstvo okolja se zagotavlja z ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja in odpravo posledic obremenjevanja okolja ter z ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov, za krepitev naravne regeneracijske sposobnosti, za zmanjšanje rabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov energije, za trajnostno mobilnost, za omejevanje prometa v naseljih, za povečanje energetske učinkovitosti proizvodnje in potrošnje, za opuščanje uporabe nevarnih snovi ter z rednim spremljanjem stanja okolja oziroma njegovih sestavin in potencialnih struktur onesnaževanja.
(2) Na področju ravnanja z odpadki se zmanjšuje količina odpadkov, povečuje ponovna uporabo, predelava in recikliranje odpadkov, povečuje njihova energetska izraba, zagotavlja varno končno odlaganje čim bolj inertnih preostankov odpadkov (medobčinska naloga) ter izvaja sanacija neurejenih in zapolnjenih odlagališč.
(3) Varstvo zraka se zagotavlja z uporabo primernih, zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, proizvodnji in prometu, z ukrepi za izvajanje trajnostnih oblik prometa, z uvajanjem tehnologij brez negativnih emisij, omejevanjem prometa v večjih naseljih, z energetsko sanacijo stavb, ipd.
(4) Varstvo voda se zagotavlja s strokovnim načrtovanjem rabe prostora in posegov, v skladu s predpisi in pogoji pristojnih organov. Varstvo površinske in podzemne vode pred kakršnimkoli onesnaženjem se izvaja z zagotavljanjem ustreznega zbiranja, transporta in čiščenja odpadnih ter tehnoloških odpadnih voda tudi v delih občine, kjer to še ni ustrezno urejeno in z nadzorom nad kmetijsko obdelavo.
(5) Varstvo tal se zagotavlja s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, določitvijo ustrezne rabe prostora, dopustnih dejavnosti in posegov, s čimer se omejuje in preprečuje prometne, proizvodne in druge emisije v zrak in tla. Omejuje in nadzira se raba kemičnih snovi na kmetijskih zemljiščih. Vzpostavi se imisijski monitoring tal, ki se ga povezuje z ukrepi varstva tal.
(6) Varstvo pred hrupom in njegovimi posledicami se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem podrobnih namenskih rab, dopustnih dejavnosti in objektov, z identifikacijo in zaščito mirnih območij, z zmanjševanjem emisij obstoječih virov hrupa in z omejevanjem pojavljanja novih virov hrupa, s preselitvijo hrupnih dejavnosti ali za hrup občutljivih dejavnosti na okoljsko primernejše lokacije ter drugimi ureditvami. Obstoječe vire hrupa se v največji možni meri sanira.
(7) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja z zmanjšanjem obsega in intenzitete rabe umetnih virov svetlobe, ustreznim izborom svetilk za javno razsvetljavo, zmanjšanjem porabe električne energije na prebivalca za javno razsvetljavo ter upoštevanjem predpisov s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem.
(8) Varstvo različnih sestavin okolja se zagotavlja tudi s spremljanjem stanja okolja oziroma z ustreznimi monitoringi, in sicer predvsem nad izdelavo geološko geomehanskih mnenj ter izvajanjem ukrepov določenih v njih, izvajanjem ukrepov hidrološke študije za zagotavljanje poplavne varnosti in izdajanjem gradbenih dovoljenj na poplavno ogroženih območjih, kakovostjo, kemijskim in hidrološkim stanjem podzemnih in površinskih voda, količino in kvaliteto, t. j. mikrobiološkim in fizikalno kemijskim stanjem, pitne vode, gradnjo in priključevanjem na kanalizacijsko omrežje ter stanjem, kapaciteto in obremenjenostjo, obstoječih čistilnih naprav, v skladu s sprejetimi programi in zadnjimi tehničnimi in okoljskimi standardi, odvijanjem prometa, kot glavnega vzroka za preobremenjenost s hrupom, na državnih cestah in v mestnem središču in izvajanjem ukrepov za njegovo zmanjšanje (odmiki, aktivna in pasivna protihrupna zaščita, idr.), umeščanjem oz. (ne-) dopuščanjem novih virov hrupa na hrupno že sedaj preobremenjenih območjih, zbiranjem, odvozom, predelavo in odstranjevanjem odpadkov ter izvajanjem kontrole nad njimi, spodbujanjem k zmanjšanju količine odpadkov na izvoru oz. k njihovi ponovni uporabi, skladno z državnimi in občinskimi programi, vzdrževanjem čistoče javnih površin in pojavom nelegalnih odlagališč odpadkov, ozaveščanjem prebivalstva o nevarnostih nelegalnih odlagališč za okolje in zdravje ljudi ter uvajanja in širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, porabo električne energije na prebivalstva za javno razsvetljavo in posodobitvijo te infrastrukture, izvajanjem ukrepov za umirjanje prometa v skladu s celostno prometno strategijo idr..
4. OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ
27. člen
(okvirna območja naselij)
(1) Okvirna območja naselij so določena za naselja Lenart v Slovenskih goricah, Voličina, Selce, Zavrh, Močna, Lormanje, Radehova, Dolge njive, Strma gora in Šetarova.
(2) Okvirna območja naselij so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. III. in IV.
5. OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
28. člen
(okvirno območje razpršene poselitve)
(1) Okvirno območje razpršene poselitve je določeno na območju cele občine.
(2) Na okvirnem območju razpršene poselitve je različno prisotna tudi mlajša gradnja, ki legalno dopolnjuje avtohtoni poselitveni vzorec.
(3) Na območju občine razpršena gradnja, kot jo opredeljujejo predpisi, izdani na podlagi zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, ni prisotna.
(4) Okvirno območje razpršene poselitve je prikazano na kartah III. in IV. strateškega dela OPN.
6. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
29. člen
(razvoj naselij)
(1) Naselja se razvijajo in oblikujejo skladno z opredeljeno vlogo in funkcijo v okviru omrežja naselij. Prednostno se njihov razvoj načrtuje na površinah notranjega razvoja s pozidavo nezazidanih stavbnih zemljišč, z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe slabo izrabljenih zazidanih površin. V primerih pomanjkanja površin za notranji razvoj se naselja širi. Površine za širitev se načrtujejo na najustreznejših površinah ob naselju, na dostopnih lokacijah brez pomembnejših okoljskih, infrastrukturnih in varstvenih omejitev, prednostno kot zapolnitve »zajed« v naselju in izravnave meje naselja ali kot manjše zaokrožitve naselja.
(2) Razvoj urbanega naselja in občinskega središča Lenart v Slovenskih goricah temelji na kontinuiteti izgrajevanja prepoznanih struktur prostora, njihovi programski in oblikovni dopolnitvi ter preureditvi oz. prestrukturiranju. Prednostno se razvoj zagotavlja za zadovoljitev vseh obstoječih, predvidenih in potencialno možnih potreb za obdobje deset do petnajst let na površinah notranjega razvoja. Širitve so na površinah ob naselju načrtovane le kot funkcionalne zaokrožitve naselja, zapolnitve zajed in izravnave meje ter za razvoj obstoječih dejavnosti.
Izravnave meje oz. zapolnitve zajede v meji naselja so načrtovane na zahodnem in vzhodnem delu za zagotavljanje površin za vrtičkarstvo, za ureditev zelene bariere pokopališča in zagotovitev njegovih dolgoročnih razvojnih površin, za vzpostavitev ustreznejše oblike površine stavbnih zemljišč neprimernih za pozidavo in za uskladitev z dejansko rabo.
Zaokrožitve na severnem delu so načrtovane v prid izravnave meje z njenim potekom na vzhodni strani in kot nadomestitev izločenih površin v bližini.
Širitev je načrtovana za razvoj obstoječe gospodarske dejavnosti na zahodnem delu naselja ob obstoječi proizvodni coni.
Iz območja naselja se na različnih delih izključijo določene za poselitev manj ustrezne površine in vključi stavba s pripadajočim zemljiščem ob meji naselja.
(3) Razvoj naselja Voličina se zagotavlja na površinah notranjega razvoja in na površinah za širitev naselja. Širitev naselja je določena za razvoj obstoječe poslovno proizvodne dejavnosti in kot posledica ureditve meje naselja ter vzpostavitve odnosa do gradnje ob meji in v bližini.
(4) Razvoj naselja Selce je določen za različne podrobnejše namenske rabe na površinah notranjega razvoja in na površinah za širitev. Širitve so določene za potrebe razvoja obstoječe kmetijske proizvodnje, za stanovanjske površine in za razvoj površin za oddih, rekreacijo in šport. V naselje se vključijo tudi različne površine potrebne za boljšo ureditev oblike in meje naselja.
(5) Razvoj naselja Močna brez vloge v omrežju naselij se načrtuje na površinah notranjega razvoja in deloma kot zaokrožitev oz. širitev za stanovanjsko gradnjo za potrebe lokalnega prebivalstva in za izvajanje kmetijske dejavnosti. Vključena nova stavbna zemljišča v naselje obsegajo površine za uskladitev z dejanskim stanjem, pripadajoče površine posamičnih stavb vključenih v naselje ter površine za zapolnitev zajede in izravnavo meje naselja.
(6) Razvoj naselja Lormanje temelji na ohranjanju stanja in vzpostavitvi ustreznejše meje naselja. Obsega notranji razvoj na nezazidanih stavbnih zemljiščih in vključitev manjših površin zemljišč. Vključitve zemljišč predstavljajo širitve načrtovane zaradi uskladitve z dejanskim stanjem in oblikovanja obstoječih nezazidanih površin v uporabnejše gradbene parcele.
(7) Razvoj podeželskega naselja Radehova se načrtuje na površinah notranjega razvoja. Manjše površine vključene v naselje kot širitve so načrtovane zaradi boljšega oblikovanja meje naselja in stanja ob njej.
(8) Razvoj naselja Strma gora se načrtuje na površinah notranjega razvoja in kot širitev. Površine za širitev so določene zaradi vključitve območja v naselje kot dislociranega dela, ki je z njim zaznavno in funkcionalno povezan, in zaradi določitve ustreznejše površine naselja. Iz območja naselja se del zazidljivih zemljišč izloči.
(9) Razvoj naselja Zavrh se zagotavlja na površinah notranjega razvoja in z vključitvijo novih površin v naselje. Nove površine se v naselje vključijo kot posledica uskladitve z obstoječim stanjem in kot širitve zaradi vključitve posamičnih stavb v naselje in vzpostavitve bolj homogene strukture naselja tudi z vključitvijo površin v plitkih zajedah naselja.
(10) Razvoj naselja Dolge njive se v večjem obsegu zagotavlja na površinah notranjega razvoja. Naselje se ureditveno zaokroži oz. vanj se vključijo posamezne stavbe z njim funkcionalno in zaznavno povezane in vmesne površine ter površine potrebne za strokovno bolj utemeljeno ureditev meje naselja. Z ureditvijo meje se izogiba poteku preko stavb ali njihovih funkcionalnih zemljišč, zapolnijo se zajede in se meja izravna. Iz območja naselja se izločijo deli površin nezazidljivi zaradi konfiguracije – strmine ali ker se meja določi logično po parcelnih mejah ali ker izločitev želijo lastniki zemljišč.
(11) Razvoj dvodelnega naselja Radehova se zagotavlja na površinah notranjega razvoja in na površinah vključenih v naselje zaradi ureditve njegove oblike in poteka meje. Vključene površine so določene kot zamenjava dela stavbnih in kmetijskih zemljišč, posledica preoblikovanja neustrezno potekajoče meje preko stavb in funkcionalnih zemljišč, vključitve stavb ob meji in vključitve površin, ki predstavljajo zapolnitev »zajede« v območju naselja.
30. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se v skladu z vlogo in funkcijo usmerjajo različne dejavnosti v okviru opredeljenih namenskih rab prostora. Dopustno je tudi ustrezno prepletanje dejavnosti vendar tako, da niso konfliktne med seboj, da imajo možnost razvoja, da so ustrezno dostopne ipd.. Njihovi potencialni vplivi na okolje ne smejo presegati določenih stopenj tako za lastna območja namenske rabe kakor »gostujoča«.
(2) V občinskem središču Lenart v Slovenskih goricah se prisotne in različne obstoječe dejavnosti ter nove načeloma dopuščajo ali ohranjajo in razvijajo v skladu z določenimi podrobnejšimi namenskimi rabami za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi, za centralne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, za oddih, rekreacijo in šport ter v okviru drugih območij zelenih površin, površin za okoljsko, energetsko in drugo infrastrukturo, in v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji določenimi v izvedbenem delu OPN. Predvsem dejavnosti družbene infrastrukture in gospodarstva morajo zagotavljati ohranjanje vloge občinskega središča tudi v širšem gravitacijskem območju izven občine.
(3) V Voličini in Selcah se dejavnosti bivanja, osnovne oskrbe, proizvodnje, športa, rekreacije in turizma, različne dejavnosti družbene infrastrukture ter storitvene dejavnosti ohranjajo, razvijajo, po potrebi spreminjajo in dopuščajo nove v skladu z opredeljenimi podrobnejšimi namenskimi rabami površin in prostorskimi izvedbenimi pogoji določenimi v izvedbenem delu OPN. V Voličini takšne podrobnejše namenske rabe predstavljajo osrednje območje centralnih dejavnosti, druga območja centralnih dejavnosti, stanovanjske površine, površine podeželskega naselja, gospodarska cona in pokopališče. V Selcah pa se predhodne dejavnosti dopuščajo na stanovanjskih površinah, površinah podeželskega naselja, območjih centralnih dejavnosti, posebnih območij, površinah za oddih, rekreacijo in šport in površinah in površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo.
(4) V ostalih naseljih se določene nestanovanjske dejavnosti kompatibilno z bivanjem dopuščajo kot spremljajoče na opredeljenih površinah za stanovanja in/ali površinah namenjenih kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanju (površine podeželskega naselja). V naselju Zavrh so dopustne še dejavnosti vezane na centralno območje, območje drugih zelenih urejenih površin in turizem. Turistične dejavnosti se dopuščajo in razvijajo tudi v naselju Močna.
31. člen
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij)
(1) Z urbanističnim oblikovanjem naselij se celovito zagotavlja kakovostno življenjsko okolje, ohranja značilno podobo naselja v krajini, nadgrajuje njihovo prepoznavnost in notranjo urejenost ter kakovostne javne, zelene in druge odprte površine.
(2) Pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva funkcija objekta, vzpostavljene prostorske razmere ter celostna vizija oblikovanja in razvoja predmetnega prostora. Tako se v naseljih oziroma njihovih delih z ohranjenim vzorcem avtohtonega stavbarstva, novogradnje načeloma oblikovno prilagajajo vzorcem avtohtonega stavbarstva, na območjih v večji meri s spremenjenim vzorcem avtohtonega oblikovanja objektov, pa se za novogradnje dopušča različno oblikovanje. Na območjih z varstvenimi režimi se prednostno upošteva pogoje oblikovanja pristojnih organov.
(3) Občinskemu središču Lenart v Slovenskih goricah se z urbanističnim oblikovanjem predvsem ohranja in kompaktira vzpostavljena oblika. Meja naselja se na delih uredi optimalno skladno z robovi prisotnih struktur in po parcelnih mejah. Notranja struktura naselja se hierarhično, bolj prepoznavno in optimalno organizacijsko dopolnilno oblikuje. Z različnimi zelenimi površinami povezanimi med seboj in z zunanjimi zelenimi površinami , se prostor bolje členi, funkcionalno dopolni in okoljsko nadgradi. Javne površine se na posameznih delih naselja v čim večji meri hierarhično integrirajo in med seboj povezujejo. Z omejenimi višinskimi gabariti se silhueta naselja z osrednjo dominanto ohranja in ščiti.
Kot nosilci programov, identitete in glavne poteze naselja Lenart v Slovenskih goricah se urejajo prostor ob cesti skozi prvotno jedro naselja v smeri Ptuja in ob cesti v smeri vzhod – zahod (Maribor – Gornja Radgona), ob cesti proti Sv. Ani, proti Sv. Juriju in ob cesti skozi gospodarsko cono proti Sv. Trojici. Med njimi se skladno in kakovostno oblikujejo ter programsko dopolnjujejo posamezna območja s pomembnejšo vlogo: območje prvotnega jedra, severno od njega površine sekundarnega centra med avtobusno postajo, veleblagovnico in zdravstvenim domom, območje sosednje večstanovanjske gradnje in drugih javni stavb (dom ostarelih, vrtec,…), osrednja zelena površina urejena kot športno rekreativna in park ter območje pokopališča vključno z gradnjo zahodno od njega. V skladu z vlogo se urejajo tudi območja na pomembnejših vstopnih legah v naselje.
Oblikovanje stavb se v središču v najstarejšem delu prilagodi avtohtonim vzorcem.
Severno od prvotnega jedra v mlajšem delu centralnega območja se dopusti oblikovanje v skladu s funkcijo in sodobnimi arhitekturnimi trendi, vertikalni gabariti ne smejo presegati obstoječe sosednje gradnje v neposrednem okolju.
Na območjih pretežno s stanovanjsko enodružinsko gradnjo se oblikovanje določi podrejeno pretežnemu oblikovanju obstoječih stavb ali po avtohtonih vzorcih ali raznoliko in v skladu s sodobnimi arhitekturnimi trendi.
Na prestrukturiranem območju iz proizvodnega v trgovski center se različno oblikovanje tudi zaradi funkcije določi v prid večje kakovosti in pomena prostora.
Proizvodna območja se glede na prostorske možnosti členijo in oblikujejo različno, tako da se zagotavlja njihova prepoznavnost in povečuje kakovost.
Zelene površine na različnih delih naselja in različnih funkcij se ohranja, dopolnjuje ter povezuje med seboj in z drugimi kompatibilnimi prostorskimi strukturami.
(4) Voličina se ohranja v vzpostavljeni strnjeni in gručasti obliki. Ureditve novih in nezazidanih površin se nanjo navezujejo. Z novimi posegi na celem območju naselja je treba vzpostavljati hierarhijo in prepoznavnost prostorov. Osrednja dominanta se ohranja in ščitijo glavne vedute nanjo. V okviru krajinskega oblikovanja se poveča obseg zelenih površin ali v obliki različnih zasaditev ali ureditve otroških igrišč ipd..
Oblikovanje stavb se določi po avtohtonih vzorcih.
(5) Selce pretežno ohranjajo obstoječo morfološko zasnovo razpotegnjeno ob osrednji komunikaciji. Na jugozahodnem delu se naselje razširi, vanj se vključijo površine obstoječega športnega igrišča, skrajne južne površine naselja se izključijo. V naselju se določijo različne podrobnejše namenske rabe, uredi se središče, prostor ob osrednji osi in ob pomembnih notranjih povezavah se dopolni z drevesnimi vrstami.
Posamezna območja – enote se med seboj diferencirajo lahko po volumnih stavb, arhitekturno oblikovanje je po avtohtonih vzorcih.
(6) Močna ohranja urbanistični koncept poselitvene enote ob glavni komunikacijski osi sestavljene iz posameznih funkcionalno in oblikovno prepoznanih delov. Os naselja se fazno ureditveno in programsko nadgradi kot potencialno središče naselja. Identitetno se oblikuje in v največji meri izpostavi prostor s pripadajočo gradnjo na območju za turizem.
Vzpostavi se drevored ali zgolj enostranske zasaditve in ureditev »razgledne« poti ob glavni komunikacijski osi ter peš povezava do južno ležeče vodne površine. Oblikovanje objektov v naselju na določenih delih sledi vzorcem avtohtonega stavbarstva, na delih se dopušča tudi različna in sodobnejša gradnja.
(7) Ohranja se urbanistični koncept naselja Lormanje sestavljenega iz dveh gručastih jeder ter vmesne povezave. Območja mlajše gradnje je potrebno ustrezno oblikovno in ureditveno vključiti v naselje. Povezava med obema gručastima deloma naselja ob lokalni osrednji cesti se uredi z zasaditvijo in mikrourbano opremo, v zahodnem delu se postopno vzpostavi tudi središče.
Silhueta naselja se z novogradnjo ohranja. V potencialnem središču se postavi dominanta kot označevalec prostora. Arhitekturno oblikovanje stavb povzema avtohtone vzorce.
(8) Šetarova ohranja obstoječo morfološko zasnovo gradnje ob glavni osrednji komunikaciji. Na prostih površinah se stavbno dopolnjuje. Silhueta naselja se z novogradnjo ohranja, ob komunikaciji je dopustno kot višinski poudarek postaviti ali »plastiko« ali podoben arhitekturni element. Arhitekturno oblikovanje izhaja iz avtohtonih vzorcev.
(9) Strma gora se urbanistično oblikuje v dva povezana dela. Ohranja se obcestna zasnova pozidave. Na nezazidanih površinah se gradbeni območji dopolnjujeta načeloma brez obsežnejših novih prometnih površin. Izjemo predstavlja območje urejanja z OPPN-jem.
Uredi se središče, postavijo dominante kot višinski poudarki ali orientirji v prid boljše prepoznavnosti naselja kot celote in njenih delov. Izvedejo se posamezne zasaditve kot povezovalni členi ali kot ločitveni elementi ali kot prostorske in funkcionalne dopolnitve.
V večjem delu naselja se ohrani arhitekturno oblikovanje po avtohtonih vzorcih, na določenih delih se dopušča tudi različno in sodobnejše oblikovanje.
(10) Zavrh na slemenu ohranja razpotegnjeno in obcestno obliko, ki se le deloma razširi. Oblikovno se dopolni in v večjem obsegu se uredi osrednje središče. Uredijo se še drugi sekundarni centri oz. manjše javne površine. Z vnašanjem različnih elementov arhitekturnega oblikovanja, elementov registra ulične in parkovne opreme ter oblikovanja, se deli naselja med seboj povezujejo in prepoznavno ločujejo, prostor se ambientalno in okoljsko nadgrajuje.
Za celo naselje se določi arhitekturno oblikovanje po avtohtonih vzorcih.
(11) Dolge njive ohranjajo razpotegnjeno zasnovo vzdolž glavne prometne osi. V osrednjem delu se prepoznavno uredi središče naselja. Z različnimi elementi različnih registrov urejanja prostora se bolj prepoznavno oblikujejo posamezni deli naselja. Na območjih načrtovanih OPPN-jev se dopušča višja etažnost stavb v prid večje prepoznavnosti. Arhitekturno oblikovanje objektov izhaja iz avtohtonih vzorcev.
(12) Radehova urbanistično ohranja dva dela. Med seboj se bolje povežeta s prometnimi površinami obogatenimi z drevoredi. Vsakemu delu se uredi primerno središče. Prostor se notranje členi in ambientalno bogati z različnimi strukturami zelenih površin. Oblikovanje objektov ja v starejšem delu s prevladujočo kmetijsko funkcijo je po avtohtonih vzorcih, v mlajšem je dopustno tudi različno.
32. člen
(območje celovite prenove)
Območje celovite prenove v občini ni določeno.
33. člen
(usmeritve za ohranjanje razpršene poselitve)
(1) Obstoječa razpršena poselitev se ohranja, obnavlja, oblikovno in funkcionalno nadgrajuje, nadomešča, opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo in upoštevajoč varstvene režime na osnovi dopustnih posegov in dejavnosti dopolnjuje.
(2) Poleg bivanja, dejavnosti vezanih na delovanje kmetijskih gospodarstev in na turistično ponudbo, se na njej dopuščajo tudi dejavnosti za zagotavljanje ustreznega bivalnega standarda in dejavnosti, ki se izvajajo kot oblike dela na domu oz. malo gospodarstvo. Na vinorodnem območju se prednostno spodbuja vinogradništvo in z njim povezane dejavnosti.
(3) Dopustna dopolnilna gradnja se načeloma izvaja neposredno ob obstoječi ali po vzpostavljenih vzorcih tako, da se ne degradira kulturna krajina. Pri oblikovanju objektov se pretežno sledi avtohtonim vzorcem.
34. člen
(prikaz usmeritev za razvoj poselitve)
Usmeritve za razvoj poselitve so razvidne v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. IV. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo (M 1 : 35.000).
6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
35. člen
(splošne usmeritve)
(1) Razvoj krajine v občini temelji na ohranjanju značilne slovenjegoriške krajine kot prepleta kulturne in kmetijsko intenzivne krajine.
(2) Z razvojem se zagotavlja gospodarno rabo naravnih virov, ohranja biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in kulturno dediščino ter preprečuje njihovo onesnaženje, ogroženost in možnost naravnih nesreč. S posegi umeščenimi v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora se ohranja in vzpostavlja uravnotežen sistem prisotnih prostorskih struktur.
(3) Na delu kulturne krajine s prisotnimi obsežnejšimi gozdnimi površinami se razvoj usmerja v njihovo ohranitev in predstavitev kakovostnih značilnosti krajine in naravnih vrednot. Na preostalem območju kulturne krajine razvoj temelji na ohranjanju pretežne izoblikovanosti in krajinski raznolikosti ter lokalnih virih. Upošteva mozaično prepletenost kmetijskih površin, gozdov ter rastja ob vodnih površinah in avtohtone razpršene poselitve. Na vinorodnih območjih se razvoj prednostno usmerja v vinogradniško dejavnost.
(4) Na območju kmetijsko intenzivne krajine se razvoj usmerja v nadaljnje omogočanje intenzivne kmetijske pridelave ob upoštevanju trajnostne rabe naravnih virov in ohranjanju biotske pestrosti.
(5) Na delu krajine ob pomembnejših vodotokih bodo ob sočasnem zagotavljanju naravnih procesov, preprečevanju fragmentacije naravnih ekosistemov ter izgube vitalnih delov naravovarstveno pomembnih habitatov, se variantno razvojno vključijo še ureditve namenjene športu, turizmu in rekreaciji v naravnem okolju.
(6) Na območjih naravnih kvalitet prostora se prednostno zagotavlja njihovo varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(7) Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. V. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 35.000).
6.2.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
36. člen
(kmetijstvo)
(1) Kmetijska zemljišča se varuje pred drugimi rabami v prostoru in se nameni za kmetijsko obdelavo.
(2) Kmetijsko dejavnost se terenskim razmeram ustrezno tehnološko prilagodi in usmeri v gojenje najprimernejših kmetijskih kultur.
(3) Dopuščajo se agromelioracije in namakanje kmetijskih zemljišč.
(4) Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin. Drevesna in grmovna zarast med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih se ohranja.
(5) Spodbuja se sonaravno kmetovanje, povezovanje kmetovalcev, naravi prijazna živinoreja, dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah ter povezovanje kmetijstva z drugimi kompatibilnimi oblikami dejavnosti vezanimi tudi na naravne vire (turizem, rekreacija, izletništvo).
(6) Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorske možnosti za njihov obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj.
37. člen
(gozdarstvo)
(1) Gospodarjenje z gozdom se izvaja skladno s predpisi in načrti ter mnenji pristojnih organov. Zagotavlja se njegovo trajnostno rabo, ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu in varstvo pred požarom.
(2) Dopustne posege in dejavnosti v gozdni prostor se usmerja na robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo.
(3) Z gozdnimi prometnicami in njenimi funkcionalnimi površinami, kolesarskimi in peš potmi se ne sme povzročati okoljskih degradacij ali sprožati erozijskih procesov.
(4) Lesno proizvodna funkcija gozda se spodbuja na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov.
(5) Delov gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v ravninskem delu krajine se ne krči. Na strmih in erozijskih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo. Gozdove v naseljih se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij.
(6) Gozdove se varuje pred onesnaženjem s preventivnimi ukrepi na primarnih onesnaževalcih v prostoru (zračni filtri v industriji, nadzor nad individualnimi kurišči, prometom ipd.).
38. člen
(vode)
(1) Posegi na vodna in obvodna zemljišča se izvedejo ob upoštevanju pristojnih predpisov o vodah, ob upoštevanju morfoloških značilnosti voda, ohranitvi kakovostnega stanja in vodnega režima, ohranitvi doživljajskega pomena in drugih prostorskih kvalitet voda ter poplavne varnosti.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščati izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda ter v ustreznem odmiku.
(3) Do vodnih in obvodnih zemljišč se omogoči javni dostop, razen v primerih določenih s pristojnim zakonom.
(4) Z ustreznimi sonaravnimi ukrepi se ureja vodotoke, vzdrževati in preprečevati poslabšanje stanja voda ter ohranjati retencijske sposobnosti območij.
(5) Onesnaženost vodotokov se postopoma zmanjšuje z zmanjševanjem izpustov vanje, z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih in čistilnih naprav v in izven naselij, čiščenjem tehnoloških odpadnih vod in ustreznim nadzorom nad kmetijsko obdelavo v neposredni bližini vodotokov.
(6) Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda se vodo zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive retencijske površine, izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno ureja erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih.
(7) Poplavna območja se sanirajo z ustreznimi vodnogospodarskimi ureditvami ob upoštevanju naravne dinamike in sonaravnega urejanja odtočnega režima.
(8) Izvajanje agrarnih operacij ne sme spreminjati bistvenih lastnosti voda in vodnih režimov.
39. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Z razvojem turizma, športa in rekreacije se zagotavlja in povečuje stopnja bivalnih kakovosti in gospodarskih dejavnosti v občini. Razvoj temelji na naravnih in ustvarjenih danostih, na povečanju raznolikosti ponudbe in zaposlenosti ter na preprečevanju konfliktov z drugimi rabami. Z razvojem se ne sme povzročati okoljskih degradacij.
(2) Turistična, športna in rekreacijska območja oz. površine se ustrezno infrastrukturno opremi, variantno dopolni s prenočitvenimi kapacitetami, zagotovi se jim razvojno potrebna ustrezno velika zemljišča in se jih med seboj povezuje znotraj občine in med sosednjimi občinami. Ureditve se variantno načrtuje tudi tako, da so uporabne skozi celo leto in za različne namene.
(3) Pomembnejše in obsežnejše športne površine se prednostno ohranjajo in dopolnjujejo predvsem v naseljih z vlogo (Lenart v Slovenskih goricah, Voličina in Selce) in na površinah ob akumulacijskih jezerih ter pomembnejših vodotokih (Pesnica, Globovnica). V manjšem obsegu se uredijo za zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva v naselju Zavrh. Pod pogojem sprejemljivosti se intenzivno v različnih oblikah vzpodbujajo na širšem območju povezav med akumulacijskimi jezeri in ne izključujejo iz drugih lokacij predlaganih s strani potencialnih investitorjev.
(4) Različne turistične in rekreacijske dejavnosti se razvijajo v obstoječih in drugih ustreznih oblikah predvsem v naseljih Lenart v Slov. goricah, Močni in Zavrhu, in v večjem obsegu na širšem območju med akumulacijskimi jezeri. Posamično ter med seboj povezano se vzpodbujajo tudi na drugih delih občine, predvsem v južnem delu občine, glede na prostorske možnosti in izkazane interese.
40. člen
(območja mineralnih surovin)
(1) Na območju občine ni nahajališč mineralnih surovin.
(2) Opuščeni površinski kopi mineralnih surovin se prepuščajo procesom naravne samosanacije.
6.2.2 Posebna območja
41. člen
(območja prepoznavnih kvalitet krajinskih značilnosti in ohranjanja narave)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kvalitet se z ustrezno rabo prostora varujejo in ohranjajo identitetne kakovosti in naravni procesi. Na območja se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi degradirale ali bistveno spremenile prvine prepoznavnosti in ogrožale njihov obstoj. Degradirane dele se ustrezno sanira.
(2) Območja prepoznavnosti so kakovostno vzpostavljena kulturna krajina Slovenskih goric vključno z območji ob vodotokih (reko Pesnico, potoki Velka, Globovnica, Partinjski potok, Jablanški potok ter Rogoznica) in območja ohranjanja narave razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi (ekološko pomembna območja: Slovenske gorice – osrednji del, Hrastovec in Pesniška dolina, posamične naravne vrednote in kot večja območja Hrastovski gozdovi, ribniki pri Hrastovcu, jezero Pristava in akumulacijski jezeri Radehova in Komarnik).
(3) Območja ohranjanja narave se kot potencial vključujejo v urejanje prostora v skladu z varstvenimi režimi določenimi v aktih o zavarovanju in soglasju pristojnega organa. S celovitim prostorskim načrtovanjem je treba zagotavljati njihovo vzdrževanje, izboljšanje in boljšo prezentacijo.
(4) Na naravni vrednoti so dopustni posegi in opravljanje dejavnosti le v primeru pomanjkanja drugih prostorskih ali tehničnih možnosti in pod pogojem hkratne izvedbe omilitvenih ukrepov v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave.
42. člen
(območja varstva kulturne dediščine)
(1) Namen celostnega varovanja območij in objektov kulturne dediščine, tako zavarovane kot zgolj evidentirane, je ohranjanje in izboljšanje njihovega stanja, redno vzdrževanje, raba v skladu s sodobnimi potrebami, zagotavljanje dostopnosti do njih in predstavljanje javnosti na kraju samem.
(2) Kulturna dediščina se varuje glede na njen tip (npr.: arheološka, sakralna, naselbinska ipd.) in status (npr. spomeniki državnega ali lokalnega pomena) v skladu z določili pravnih režimov njenega varstva.
(3) Poleg same kulturne dediščine se varujejo tudi vplivna območja dediščine.
(4) Varstvo kulturne dediščine na razsežnejših območjih te dediščine se zagotavlja tudi skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki gospodarijo s posameznimi sestavinami prostora.
6.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja in objekti za potrebe obrambe
43. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ogrožena območja so vodovarstvena območja, poplavna območja, erozijska, plazljiva in plazovita območja ter požarno in potresno ogrožena območja. Na njih se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč ter varstva voda ter omogoča varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov.
(2) Poplavno ogrožena območja se varujejo s protipoplavnimi ukrepi na samih vodotokih, ohranjanjem retencijskih površin v njihovi naravni funkciji in na obrobju naselij z izgradnjo zadrževalnikov zalednih voda. Namenska raba prostora in prostorske ureditve na poplavno ogroženih območjih se načrtujejo ob upoštevanju možnosti poplav oz. potrebe po preprečitvi te možnosti. Gradnja se usmerja v prostor izven poplavno najbolj ogroženih območij.
(3) Požarno varnost se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem objektov, z ustreznimi odmiki med objekti in od meje parcel, z načrtovanjem ustrezne protipožarne ločitve ter z zagotavljanjem površin za neovirane in varne dovoze, dostope ter delovnih površin za intervencijska vozila, z varnostnimi pasovi ob požarno nevarnih objektih in območjih in zadostno količino požarne vode ter neoviranimi dostopi do nje, še posebej v vododeficitarnih delih občine.
(4) Varstvo pred potresi se zagotavlja z načrtovanjem, projektiranjem in prostorsko razporeditvijo stavb (zlasti visokih) in drugih objektov v skladu z opredeljenim območjem VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS lestvici in projektnim pospeškom tal 0,1 g.
(5) Na erozijsko ogroženih območjih ter na območjih z nakloni na 30°, se z ustreznim prostorskim načrtovanjem preprečuje nastajanje novih erozijskih žarišč. V skladu z geološko – geomehanskim mnenjem se načrtujejo in izvajajo protierozijski varovalni ukrepi. Posegi, ki bi lahko negativno vplivali na erozijsko ogroženost ali so v bližini žarišč globinske in bočne erozije, so prepovedani.
(6) Varstvo pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom, orkanski veter, nalivi ipd. se zagotavlja z ustreznim lociranjem posegov v prostor, z zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode in zasnovo ter izvedbo objektov. Za blaženje sile orkanskega vetra se ohranjajo in dopolnjujejo obstoječe gozdne in druge zelene (parkovne, drevoredi ipd.) površine. Z vidika zaščite pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode ter varovanjem človeških življenj, se vodo zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive retencijske površine, izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno ureja erozijska območja v povirjih ter drugih nestabilnih območjih.
(7) Pri načrtovanju in izvedbi prostorskih posegov ter gradnji objektov se izvajajo tudi ukrepi namenjeni preprečitvi ali ublažitvi škode zaradi morebitnih drugih nesreč, kot so nesreče pri prevozu nevarnih snovi, eksplozijah, večje prometne nesreče in vojno delovanje.
44. člen
(zaščita in reševanje)
(1) Za zaščito in reševanje se uporabijo objekti in območja, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega delovanja možno hitro preurediti in uporabiti za začasne nastanitve prebivalstva, za deponijo ruševin, odlagališče kontaminiranih odpadkov, pokop ljudi in živali ipd.
(2) Območje za pokop ljudi je predvideno ob obstoječem pokopališču v občinskem središču.
45. člen
(obramba)
Na območju občine ni obstoječih ali načrtovanih območij za potrebe obrambe.
6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
46. člen
(namenska raba zemljišč)
(1) Osnovne namenske rabe zemljišč se določijo ob upoštevanju relevantnih predpisov na podlagi veljavnega prostorskega plana in v skladu z drugimi uradnimi evidencami prikazanimi v PSP, gradivi in podatki ter usmeritev občine za družbeno gospodarski razvoj v naslednjih dvajsetih letih. Na osnovi načela pretežnosti prisotnih ali načrtovanih dejavnosti se za nekatera območja določi podrobnejša namenska raba.
(2) Območja stavbnih zemljišč se določi na osnovi podatkov iz uradnih državnih evidenc, izdanih upravnih - gradbenih dovoljenj, dejanskega stanja v prostoru, veljavnih prostorskih aktov občine, zakonsko upravičenega upoštevanja izkazanih potreb in načrtovanega prostorskega razvoja v občini. Obstoječa stavbna zemljišča, kot so bila določena v prostorskih sestavinah planskih aktov za območje občine, so bila preverjena z vidika ogroženosti, varstvenih omejitev in izkazanih interesov po gradnji oz. njihovi uporabi ter so ustrezno po potrebi redefinirana in preoblikovana. Nova stavbna zemljišča se načrtujejo na območja, kjer je za racionalni in kvaliteten prostorski razvoj najbolj utemeljeno in kjer so izkazane razvojne potrebe, ki se navezujejo na obstoječe dejavnosti. Pri tem se v največji možni meri upoštevajo naravne in ustvarjene kvalitete prostora ter omejitve glede varstvenih območij, območij kmetijskih zemljišč z višjimi bonitetami itd. Širitve se načrtujejo tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. Kot stavbna zemljišča se štejejo tudi tista zemljišča, ki v grafičnih prikazih izvedbenega dela tega akta niso posebej prikazana, če so na njih zgrajeni objekti, ki so ali se štejejo za legalno zgrajene vključno z občinskimi javnimi cestami in drugimi objekti gospodarske javne infrastrukture.
(3) Območja kmetijskih zemljišč se določi kot najboljša in druga kmetijska zemljišča ob upoštevanju evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in na osnovi prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine. Glede na načrtovani razvoj in medsektorsko usklajevanje se po potrebi ustrezno zmanjšajo ali povečajo oziroma preoblikujejo.
(4) Območja gozdnih zemljišč se določi na osnovi prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine, evidence pristojnega nosilca urejanja prostora in evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pri določanju se upoštevajo tudi razvojne potrebe občine glede poselitve in druge izkazane potrebe občanov oz. gospodarskih subjektov ter uskladitve zaradi vzpostavljenega dejanskega stanja v prostoru.
(5) Vodna zemljišča se v OPN opredelijo kot območja voda oziroma z ustrezno podrobnejšo namensko rabo prostora, upoštevajoč dejansko stanje. V grafičnem delu izvedbenega dela OPN se kot vodna zemljišča prikažejo stoječe vode in pomembnejši vodotoki v občini. Ostale vodne površine, kjer je voda stalno ali začasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(6) Druga zemljišča se določijo na podlagi smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(7) Območja osnovne namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč se po načelu pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti v OPN deli na območja podrobnejše namenske rabe prostora. Pri določitvi PNRP stavbnih zemljišč so upoštevana izhodišča in usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, področni predpisi, fizične lastnosti prostora oz. vzpostavljene prostorske razmere ter predvidena raba in izkazane namere.
(8) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na karti št. VI. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč strateškega dela OPN.
6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
47. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Določitev prostorskih izvedbenih pogojev glede podrobnejše namenske rabe in dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih objektov in posegov, lege, velikosti in oblikovanja objektov, glede parcelacije, opremljenosti oz. navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno dobro ter drugih lastnosti, mora izhajati iz celovitega upoštevanja avtohtonih vzorcev poselitve, stanja prostora, strokovnih stališč, veljavnih standardov, strokovnih in drugih družbenogospodarskih trendov, relevantnih pravnih aktov in določenih varstvenih režimov ter drugih faktorjev razvoja in poseganja v prostor.
(2) Navedena izhodišča se upoštevajo za posege tudi na drugih zemljiščih v posameznih enotah urejanja prostora in za območja urejanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(3) Pogoji glede gospodarske javne infrastrukture morajo omogočati nemoteno funkcioniranje vseh vrst infrastrukture in zagotavljati racionalno rabo sredstev za vzdrževanje in izgradnjo. Upoštevati je treba tudi usmeritve iz Lokalnega energetskega koncepta.
(4) Za občinsko središče Lenart v Slovenskih goricah se prostorski izvedbeni pogoji določijo na osnovi izdelanega urbanističnega načrta.
III. IZVEDBENI DEL
48. člen
(predmet izvedbenega dela)
(1) V izvedbenem delu OPN so za celo območje občine določene enote urejanja prostora, osnovna oziroma podrobnejša namenska raba prostora, prostorsko izvedbeni pogoji, območja urejanja z veljavnimi prostorskimi akti in območja urejanja s predvidenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti ter usmeritve za njihovo izdelavo.
(2) Za posege in gradnje na celem območju občine so določeni splošni PIP. Ti obsegajo tudi izjeme oz. dopustna odstopanja. Za nekatere enote urejanja prostora so določeni še podrobnejši PIP. Splošni PIP in podrobnejši PIP, kot so določeni v odloku, se med seboj ali dopolnjujejo ali podrobnejši PIP spreminjajo ali izključujejo nekatere splošne.
(3) Pri posegih in gradnjah se relevantni PIP upoštevajo med seboj kompatibilno v dopustnem razponu.
1. ENOTE UREJANJA PROSTORA
49. člen
(enote urejanja prostora - EUP)
(1) Na kartah v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN so EUP označene z enolično oznako, sestavljeno iz oznake enote urejanja, pomišljaja in zaporedne številke enote. Če se EUP deli na podenote (PEUP), je enolična oznaka sestavljena iz oznake EUP, pomišljaja in zaporedne številke s poddelilko. Podrobna namenska raba je izpisana v naslednji vrstici, v vrstici v nadaljevanju pa je izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim (OPPN) ali predvidenim podrobnim prostorskim načrtom (OPPNp). V primeru načina urejanja neposredno s predmetnim odlokom (OPN) se oznaka na kartah ne izpisuje.
(2) Območje občine se deli v naslednje večje - makro enote, ki se delijo oz. obsegajo manjše enote ali podenote urejanja prostora (EUP oziroma PEUP) z enoličnim identifikatorjem in se urejajo na način, kot je naveden v tabeli v nadaljevanju:
| KRATICA VEČJE EUP |
IME EUP |
Seznam EUP oziroma PEUP z enoličnim identifikatorjem |
Način urejanja |
| DN |
Dolge njive |
DN-01, DN-02, DN-03, DN-04, DN-05, DN-07, DN-09, DN-10, DN-11, DN-12, DN-13 |
OPN |
| - |
OPPN |
| DN-06, DN-08 |
OPPNp |
| |
|
| DPN |
Območje državnega prostorskega akta |
DPA-01, DPA-02, DPA-03, DPA-04, DPA-05, DPA-06, DPA-07, DPA-08 |
DPA |
| L |
Lenart v Slovenskih goricah |
L-01, L-02, L-03, L-05, L-06/2, L-07, L-08, L-09, L-10, L-11, L-12, L-13, L-15, L-16, L-17/2, L-18, L-19, L-20, L-21, L-22, L-23, L-24, L-25, L-27, L-29, L-31, L-32, L-33, L-34, L-35, L-36, L-37, L-38, L-39, L-40, L-41, L-43, L-44, L-45, L-47, L-48, L-49, L-50, L-51, L-52, L-53/2, L-54/1, L-57, L-58, |
OPN |
| L-06/1, L-30, L-53/1, L-54/2, L-62 |
OPPN |
| L-04, L-14, L-17/1, L-28, L-42, L-46, L-55, L-56, L-59, L-60, L-61, L-63 |
OPPNp |
| Na naslednjih EUP so določene naslednje PEUP: L-06/1, L-06/2, L-08/1, L-08/2, L-17/1, L-17/2, L-48/1, L-48/2, L-48/3, L-48/4, L-50/1, L-50/2, L-53/1, L-53/2, L-54/1, L-54/2 |
|
| LO |
Lormanje |
LO-01, LO-02, LO-03, LO-04, LO-05 |
OPN |
| - |
OPPN |
| LO-06, LO-07 |
OPPNp |
| M |
Močna |
M-01, M-02, M-03, M-04, M-05, M-06, M-07, M-08, M-09, M-12, M-13 |
OPN |
| - |
OPPN |
| M-10, M-11 |
OPPNp |
| R |
Radehova |
R-01, R-03, R-04, R-05, R-06, R-07, R-09 |
OPN |
| - |
OPPN |
| R-02, R-08, R-10 |
OPPNp |
| Na naslednjih EUP so določene naslednje PEUP: R-09/1 in R-09/2 |
|
| S |
Selce |
S-01, S-02, S-03, S-04, S-05, S-06, S-07, S-08, S-10, S-11, S-12, S-13 |
OPN |
| - |
OPPN |
| S-09 |
OPPNp |
| |
|
| SE |
Šetarova |
SE-01, SE-02, SE-03, SE-04 |
OPN |
| - |
OPPN |
| - |
OPPNp |
| SG |
Strma gora |
SG-01, SG-02, SG-03, SG-04, SG-05, SG-06, SG-07, SG-08, SG-09 |
OPN |
| - |
OPPN |
| - |
OPPNp |
| V |
Voličina |
V-01, V-02, V-03, V-04, V-05, V-06, V-08, V-09, V-11, V-12, V-14, V-15, V-16, V-18, V-20, V-21/1 |
OPN |
| V-22 |
OPPN |
| V-07, V-10, V-13, V-17, V-19, V-21/2 |
OPPNp |
| Na naslednjih EUP so določene naslednje PEUP: V-05/1, V-05/2, V-21/1, V-21/2 |
|
| Z |
Zavrh |
Z-01 do Z-19 |
OPN |
| - |
OPPN |
| - |
OPPNp |
| Na naslednjih EUP so določene naslednje PEUP: Z-01/7 |
|
| OP |
Odprti prostor – izven območij za poselitev in dejavnosti |
OP-01, OP-02, OP-03, OP-04, OP-05, OP-06, OP-07, OP-08, OP-09, OP-10, OP-11, OP-12, OP-13, OP-14, OP-15, OP-16, OP-17, OP-18, OP-19, OP-21 |
OPN |
| OP-20 |
OPPNp |
| POP |
Odprti prostor – poselitev |
POP-01 do POP-640, razen POP-305 |
OPN |
| POP-08/3 |
OPPN |
| POP-01/2, POP-08/2, POP-305 |
OPPNp |
| Na naslednjih EUP so določene naslednje PEUP: POP-01/1, POP-01/2 POP-08/1, POP-08/2, POP-08/3, POP-35/1, POP-35/2, POP-13/1, POP-13/2, POP-137/1, POP-137/2, POP-17/1, POP-17/2, POP-342/1, POP-342/2, POP-395/1, POP-395/2, POP-443/1, POP-443/2, POP-495/1, POP-495/2, POP-506/1, POP-506/2, POP-519/1, POP-519/2 |
|
| G |
Sprememba namenske rabe prostora iz območij gozdov v območja kmetijskih zemljišč |
G-01 do G-10 |
OPN |
| P |
Območje trajne zaščite poplavnih površin |
P-01 do P-05 in P-07 do P-14 |
OPN |
| P-06 |
OPPNp |
(3) Določila tega odloka so opredeljena za EUP oziroma PEUP. V kolikor so določila tega odloka za EUP, sestavljeno iz dveh ali več PEUP, opredeljena le za EUP, veljajo za vse PEUP v tej EUP. Določila, ki so izrecno opredeljena za posamezno PEUP v EUP, veljajo le za navedeno PEUP.
(4) Enote urejanja prostora so prikazane v grafičnih prikazih v izvedbenem delu OPN na kartah št. 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev in št. 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.
2. NAMENSKA RABA PROSTORA
50. člen
(namenska raba prostora)
(1) Na območju občine se določene osnovne namenske rabe delijo tudi na podrobnejše namenske rabe kot sledi:
| OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
| S - območja stanovanj |
SS - stanovanjske površine |
| SB - stanovanjske površine za posebne namene |
| SK - površine podeželskega naselja |
| C - območja centralnih dejavnosti |
CU - osrednja območja centralnih dejavnosti |
| CD - druga območja centralnih dejavnosti |
| I - območja proizvodnih dejavnosti |
IP - površine za industrijo |
| IG - gospodarske cone |
| IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
| B - posebna območja |
BT - površine za turizem |
| BD - površine drugih območij |
| BC - športni centri |
| Z - območja zelenih površin |
ZS - površine za oddih rekreacijo in šport |
| ZP - parki |
| ZV - površine za vrtičkarstvo |
| ZD - druge urejene zelene površine |
| ZK - pokopališča |
| P - območja prometnih površin |
PC - površine cest |
| PO – ostale prometne površine |
| E - območja energetske infrastrukture |
| O - območja okoljske infrastrukture |
| A - površine razpršene poselitve |
Aa - površine razpršene poselitve |
| An - površine morfološko razpršenih, razloženih naselij |
| OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
| K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
| K2 - druga kmetijska zemljišča |
| OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
| G - gozdna zemljišča |
| OBMOČJA VODA |
| V - površinske vode |
VC - celinske vode |
| VI – območja vodne infrastrukture |
(2) Na območju občine so vse stanovanjske površine (SS) dopustne s spremljajočimi dejavnostmi razen, če ni za posamezno EUP določeno drugače v podrobnejših PIP.
(3) Ne glede na grafični prikaz ONRP in PNRP v tem OPN se za vodna zemljišča štejejo vsa zemljišča po predpisih s področja voda in se urejajo v skladu z določili tega odloka za območja voda in PNRP VC.
(4) Ne glede na grafični prikaz ONRP in PNRP v tem OPN se za vse obstoječe kategorizirane javne ceste šteje, da so stavbna zemljišča in da se urejajo v skladu z določili tega odloka za stavbna zemljišča in PNRP PC.
(5)Podrobnejša namenska raba prostora je prikazana na karti št. 3 izvedbenega dela OPN.
3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
51. člen
(vrste PIP)
(1) Za posege in gradnje na celem območju občine so določeni splošni PIP. Za nekatere enote urejanja prostora so določeni še podrobnejši PIP. Splošni PIP in podrobnejši PIP, kot so določeni v odloku, se med seboj ali dopolnjujejo ali podrobnejši PIP spreminjajo ali izključujejo splošne v celoti ali deloma. Nekateri PIP na posameznih območjih PNRP in EUP niso določeni.
(2) Nekateri PIP so prikazani tudi grafično ali samo grafično. Tudi ti lahko spreminjajo ali dopolnjujejo splošne in podrobnejše PIP. Grafično prikazani drevoredi in javne površine na območju urejanja z OPN predstavljajo le usmeritev za urejanje, ki se upošteva glede na prostorske in lastniške razmere.
(3) V EUP, ki imajo tudi PEUP, so PIP določeni in veljajo za celotno EUP, razen če je izrecno navedeno, da določeni PIP veljajo le za PEUP.
(4) Pri posegih in gradnjah se vsi relevantni PIP upoštevajo med seboj kompatibilno v dopustnem razponu.
3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
52. člen
(vsebina)
(1) Splošni PIP določajo za območje cele občine pogoje glede:
- dopustnih gradenj in drugih posegov,
- dopustnih dejavnosti in objektov,
- urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja,
- urejanja prometnih površin,
- urejanja in priključevanja na GJI,
- varstva kulturne dediščine,
- ohranjanja narave,
- varstva okolja, naravnih dobrin, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- varovanja zdravja ljudi.
(2) Splošni PIP, kot so določeni, veljajo tudi za območja urejanja z OPPNp, v kolikor niso z usmeritvami za izdelavo OPPNp spremenjeni oziroma določeni drugače.
3.1.1 DOPUSTNE GRADNJE IN DRUGI POSEGI
53. člen
(območja vseh namenskih rab)
Na celem območju občine so na vseh območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rab in v skladu z ostalimi določili tega odloka dopustni:
- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter na renaturacijo vodotokov, na kmetijskih zemljiščih le ob predhodnem soglasju pristojnega NUP,
- dela, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih mrež in geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih,
- vzdrževanje objektov kulturne dediščine;
- raziskave nahajališč mineralnih surovin, geotermičnega energetskega vira in podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišča po raziskovanju vrnejo v prvotno stanje,
- vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist,
- nasipi, izkopi in odkopi ter utrjene brežine, razen na kmetijskih zemljiščih, nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine,
- merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,
- začasne rabe prostora, pri čemer so na območju kmetijskih zemljišč dopustne le v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje,
- pomožni objekti v skladu z določili tega odloka in s Prilogo 1,
- novogradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje (komunalne, energetske, elektronsko komunikacijske) v skladu s 64. členom tega odloka,
- rekonstrukcije in vzdrževanje objektov in naprav prometne infrastrukture, vključno z npr. izvedbo hodnikov za pešce ob obstoječih javnih cestah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture; na kmetijskih zemljiščih so navedeni posegi in ureditve možni le v skladu s pogoji tega odloka, ki določajo dopustne gradnje in posege na kmetijskih zemljiščih,
- vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist,
- odstranitve oziroma rušitve obstoječih objektov.
54. člen
(območja stavbnih zemljišč)
(1) Na celem območju občine so na stavbnih zemljiščih v skladu z določili tega odloka, če predpisi ali veljavni podrobnejši prostorski akti ne določajo drugače, poleg dopustnih gradenj in posegov iz prejšnjega člena dopustne še naslednje gradnje in posegi:
- novogradnje objektov,
- prizidave objektov,
- rekonstrukcije objektov,
- spremembe namembnosti objektov.
(2) V skladu z veljavnim predpisom o urejanju prostora je:
- ne glede na dopustnost novogradenj v predhodnih členih, dopustna tudi gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta kot nadomestna gradnja legalno zgrajenega objekta tako, da ta glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa bistveno od obstoječega objekta;
- dopustna tudi začasna raba prostora v skladu s pogoji tega odloka.
55. člen
(območja kmetijskih zemljišč)
Na območju kmetijskih zemljišč so v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, poleg uporabe zemljišč za kmetijski namen in posegov iz 53. člena dopustne:
- ureditve dostopov do objektov, skladnih s tem odlokom,
- če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali je zgrajen s predpisanimi dovoljenji in ni evidentiran na stavbnem zemljišču ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve ter
- gradnje in posegi, ki so določeni v 64. členu tega odloka.
Dopustna je tudi gradnja kmetijskih objektov na osnovi OPPN, kot je določeno v zakonu, ki ureja kmetijska zemljišča.
56. člen
(območja gozdnih zemljišč)
Na območju gozdnih zemljišč so še dopustni:
- posegi v skladu z zakonom o gozdovih, gozdnogospodarskimi in lovsko gojitvenimi načrti ter s soglasjem pristojne inštitucije,
- ureditve za potrebe lova in ribolova ter ribogojnic,
- sanacije nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov,
- drugi posegi in ureditve, določeni v 64. členu tega odloka.
57. člen
(območja vodnih zemljišč)
(1) Na vodna in priobalna zemljišča ni dovoljeno posegati, razen za izjeme, ki so:
- gradnja objektov grajenega javnega dobra,
- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
- ukrepi in ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
- gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo na način, da se ne poslabša obstoječa stabilnost brežin vodotokov,
- gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
- gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
- gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
- rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja obstoječih objektov in naprav, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, če:
-
- se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
- se s tem ne poslabšuje stanja voda,
- je omogočeno izvajanje javnih služb,
- se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
- se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
- ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
- zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
- ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
- onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:
- odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
- odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
- odlaganje odpadkov
- gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda, in pet metrov od meje brega voda 2. reda.
(4) Na območjih vodotokov ni dovoljeno:
- pridobivanje gramoza in proda,
- utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov (razen kadar gre za obnovo ali rekonstrukcijo zidov v sklopu nekdanjih mlinov ali žag), betoniranje dostopov,
- izvajati posegov, ki onemogočajo dostop do vodotoka,
- odvzemati vode, če v strugi ni zagotovljen biološki minimum oziroma ekološko sprejemljiv pretok.
(5) Za vsak poseg v vodno in priobalno zemljišče je treba pridobiti vodno soglasje.
58. člen
(prizidave, rekonstrukcije)
(1) Za prizidave in rekonstrukcije veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji, kot so določeni za novogradnje, v kolikor s podrobnejšimi PIP ni določeno drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek in druga določila tega odloka so dopustne prizidave in rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov, v katerih se izvaja dejavnost, ki po 64. členu tega odloka na obravnavani podrobnejši namenski rabi površin ni dopustna, a le v okviru obstoječe gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti za predmetno območje.
59. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov so možne na vseh stavbnih zemljiščih različnih PNRP v okviru dopustnih dejavnosti in objektov na njih ter v skladu z drugimi pogoji tega odloka.
(2) Ne glede na predhodni odstavek in druga določila tega odloka so dopustne spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih stavb z BTP nad 300 m2 v večstanovanjske stavbe , a le na površinah PNRP: SS, SK in CU ter brez povečanja BTP.
(3) S spremembo namembnosti objektov se ne sme presegati določenih stopenj obremenjevanja okolja za posamezno območje.
60. člen
(vzdrževanje objektov)
(1) Vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav se izvaja tako, da se ne ogroža občanov in ne vpliva negativno na rabo objekta, sosednjih objektov ter zunanjo podobo območja.
(2) Vzdrževanje ovoja in zasteklitev objektov je treba izvajati tako, da se spoštuje originalno zasnovo objekta, kar pomeni, da se z vzdrževalnimi deli ne sme bistveno spremeniti likovna in arhitekturna podoba vzdrževanega objekta. Z vzdrževalnimi deli ni dovoljeno preoblikovanje objektov na način, ki bi bistveno odstopa od originalne zasnove objekta; dovoljena so zgolj popravila in zamenjava posameznih fasadnih elementov.
(3) Pri vzdrževalnih delih in energetskih sanacijah večstanovanjskih in javnih stavb morajo biti fasade pobarvane, kot je določeno s tem odlokom za novogradnje. Zamenjava oken in vrat na fasadah, v kolikor se ne izvaja na celotni stavbi, je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot jo ima obstoječa stavba.
(4) Zasteklitve balkonov večstanovanjskih stavb se lahko izvajajo fazno, dopustne pa so na podlagi enake projektne rešitve za celotno stavbo.
(5) Zamenjava kritine mora biti skladna z določili tega odloka.
(6) Namestitev fotonapetostnih naprav je dopustna na strehah objektov, na fasadah objektov pa kot del oblikovanja fasade. Fotonapetostne naprave se na strehe objektov umešča v skladu s pravili in PIP, ki jih določa uredba, ki opredeljuje podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije.
(7) Strojno opremo in naprave, ki proizvajajo pri svojem delovanju hrup (npr. zunanje enote toplotne črpalke), se postavlja tako, da s svojim delovanjem ne vplivajo na okoliška stanovanja in morajo biti ustrezno protihrupno zaščitene. Postavljajo se najmanj 4,0 m od parcelne meje ali manj v soglasju z lastnikom sosednje gradbene ali zemljiške parcele.
(8) Način namestitve klimatske naprave ali naprav se pri večstanovanjskih objektih določi enotno za vsa stanovanja oz. za celi objekt, pri čemer se nameščanje, če je to možno, lahko izvaja fazno. Pri objektih centralnih dejavnosti se namestijo vizualno zakrito ali na stranskih fasadah in dvoriščno stran ali kot sestavina oblikovanja. Klimatska naprava pri nobenem objektu ne sme imeti nedovoljenih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.
61. člen
(območja in objekti z varstvenimi režimi)
(1) Na območjih in objektih z varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih se gradnje in drugi posegi, izvajajo v skladu s pogoji pristojnega organa.
(2) Območja in pripadajoči objekti z varstvenimi režimi izhajajo iz veljavnih predpisov, nekateri so prikazani tudi v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN.
62. člen
(območja urejanja s predvidenim OPPN - OPPNp)
(1) Na območjih, za katera je določena izdelava OPPN, so do izdelave in uveljavitve OPPN, ob upoštevanju pogojev tega odloka, možni le naslednji posegi:
- rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov,
- prizidave obstoječih legalno zgrajenih objektov,
- spremembe namembnosti,
- gradnja novih objektov, kot funkcionalna dopolnitev na gradbenih parcelah obstoječih objektov ob upoštevanju faktorjev zazidanosti določenih s tem odlokom, tako, da njihova izvedba ne bo onemogočila izvedbe OPPN,
- odstranitev obstoječih objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
- nadomestne gradnje in začasne ureditve, kot so določene v odloku,
- vzdrževanje objektov,
- postavitev pomožnih objektov na gradbeni parceli obstoječih objektov,
- postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov na nezazidanem stavbnem zemljišču, a le začasno do izdelave OPPN; v primeru skladnosti z OPPN se lahko ti objekti ohranijo.
(2) OPPN se lahko izdela tudi za manjšo zaključeno celoto na osnovi predhodno izdelane strokovne podlage za določeno celo območje urejanja z OPPN.
(3) Občina v sklepu o pripravi OPPN določi, ali je za OPPN potrebno predhodno izdelati variantne rešitve.
(4) Do sprejetja OPPN so na območjih, kjer je prisotna kulturna dediščina, dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih objektov v skladu s pogoji pristojnega organa.
63. člen
(natečaji)
(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju za objekte oz. območja po predpisih s področja javnega naročanja.
(2) Izvedbo natečaja določi občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
3.1.2 DOPUSTNE DEJAVNOSTI IN OBJEKTI
64. člen
(dopustne dejavnosti in objekti)
(1) Dopustne dejavnosti so določene in poimenovane pretežno v skladu z veljavnim predpisom o razvrščanju dejavnosti ali so poimenovane opisno v skladu s petim členom tega odloka z novim izrazom za posamezno dejavnost ali za skupino dejavnosti. V kolikor so določene v skladu z omenjenim predpisom in če ni določeno drugače v podrobnejših PIP velja, da so dopustne vse dejavnosti, ki so znotraj posamezne ravni in hierarhično pod njo.
(2) Dopustni objekti so določeni glede na dopustne dejavnosti na posamezni PNRP in ONRP. Pretežno so poimenovani v skladu z veljavnim predpisom o razvrščanju objektov - CC-SI - glede na namen uporabe objektov ali so poimenovani z novim izrazom za posamezni objekt ali za skupino objektov določenim v petem členu tega odloka. V kolikor so poimenovani glede na namen uporabe v skladu z veljavnim predpisom ali poimenovani z novim izrazom, ki predstavlja različne vrste objektov iz veljavnega predpisa in če ni določeno drugače s podrobnejšim PIP ali drugimi členi odloka velja, da so dopustne vse vrste objektov, ki so po namenu določeni znotraj posamezne klasifikacijske ravni in tudi hierarhično pod njo.
(3) Dopustni gradbeno inženirski objekti na vseh območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rab oziroma kot so navedeni v nadaljevanju in ne glede na določila podrobnejših PIP, so:
- ceste - le na stavbnih zemljiščih,
- mostovi, viadukti, predori in podhodi; na kmetijskih zemljiščih je gradnja navedenih vrst objektov dopustna le ob rekonstrukciji občinskih ali državnih cest oziroma ob upoštevanju določil osmega odstavka tega člena,
- daljinski in lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti, priključki ter napravami oz. infrastrukturnimi elementi; na kmetijskih zemljiščih je gradnja navedenih vrst objektov dopustna le z upoštevanjem določil osmega odstavka tega člena,
- objekti za zadrževanje plazov, za zaščito pred skalnimi podori in snežnimi plazovi ter drugi stabilizacijski objekti; na kmetijskih zemljiščih je gradnja navedenih vrst objektov dopustna le z upoštevanjem določil osmega odstavka tega člena,
- objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
- objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade in pomoli; na kmetijskih zemljiščih je gradnja navedenih vrst objektov dopustna le z upoštevanjem določil osmega odstavka tega člena,
- od objektov za šport rekreacijo in prosti čas na stavbnih zemljiščih samo: otroška in druga igrišča na prostem (razen površin za avtomobilske, motociklistične, kolesarske ali konjske dirke, agility poligonov in različnih plezalnih parkov ipd.), javni parki, vrtovi in trgi.
(4) Dopustni pomožni objekti na stavbnih zemljiščih na posamezni PNRP so določeni v Prilogi 1 tega odloka.
(5) Dopustne dejavnosti na posameznem območju namenske rabe prostora se lahko locirajo v samostojnih objektih na lastnem zemljišču, na zemljišču drugih objektov ob upoštevanju določil odloka ali v delu - prostorih drugih dopustnih stavb.
(6) Večnamenske stavbe se opredelijo glede na pretežno dejavnost v njih.
(7) Obstoječe dejavnosti v legalno zgrajenih objektih, ki niso dopustne na posamezni osnovni oz. podrobnejši namenski rabi, se lahko izvajajo in širijo (z rekonstrukcijo, prizidavo ali nadomestno gradnjo) le v okviru pripadajoče gradbene parcele in v skladu z drugimi določili tega odloka ter pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti za predmetno območje.
(8) Na posameznih območjih namenskih rab so poleg s tem odlokom že dopustnih, dopustne v skladu z drugimi določili odloka tudi še v tabeli navedene dejavnosti in objekti po namenu uporabe in ne glede na razvrstitev glede zahtevnosti po predpisih, ki urejajo gradnjo :
| 1 |
SS - stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- bivanje
- posredništvo; trgovina na drobno, razen z motornimi vozili;
- dejavnosti družbene infrastrukture
- gostinska dejavnost (le penzion, gostišče, prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom, dejavnost strežbe in pijač)
- storitvena dejavnost
- poslovna dejavnost
- kmetijska dejavnost in njene dopolnilne dejavnosti le v okviru obstoječih kmetij
- druge dejavnosti malega gospodarstva pod pogojem, da so v skladu z drugimi določili odloka, da ne potrebujejo stacionarnih parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje na predmetnih površinah in imajo vplive omejene na dopustno raven za stanovanjsko območje
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe ali v nizu ter tri in večstanovanjske stavbe
- stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
- stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante
- stavbe družbene infrastrukture
- trgovske stavbe, gostinske (stavbe za kratkotrajno nastanitev: le penzion, gostišče, prenočišče, gostilne, restavracije in točilnice ter druge), stavbe za storitvene dejavnosti, poslovne in upravne stavbe ter različne nestanovanjske stavbe po CC-SI razvrščene v oddelek 12 za malo gospodarstvo
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča za osebna vozila
- oskrbne postaje
- nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij
- stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki, objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
|
| Velikosti stavb v odnosu do gradbene parcele, površina gradbene parcele |
- eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe ali v nizu: veljajo pogoji EP in EN določeni v odloku v okviru dopustne tipologije stanovanjskih stavb
- večstanovanjske stavbe le z največ enako višino (razen izjem določenih glede višine stavb), FZ in FOBP kot je določeno za EP in z odmiki kot so določeni s tem odlokom
- stavbe družbene infrastrukture: FZ 0,8 , FZP 20 %
- trgovske, gostinske (stavbe za kratkotrajno nastanitev le penzion, gostišče, prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom, stavbe za dejavnost strežbe in pijač oz. gostilne, restavracije in točilnice ter druge), stavbe za storitvene in poslovne dejavnosti in za malo gospodarstvo: BTP do 300 m2, višino enako kot je določeno za EP, FZ 0,5 , FZP 25 %, gradbena parcela do 1.500 m2
- garažne stavbe so pritlične, za večstanovanjske in nestanovanjske stavbe so dopustne največ v dveh etažah
- nestanovanjske kmetijske stavbe: veljajo velikosti kot so določene za stavbe na površinah SK
|
| 2 |
SB - stanovanjske površine za posebne namene |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- bivanje za posebne družbene skupine
- spremljajoče dejavnosti: dejavnosti družbene infrastrukture, gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti.
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
- stavbe za šport drugi objekti za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti
|
| drugi pogoji |
Dopustne spremljajoče dejavnosti se umeščajo v dopustne objekte in obsegajo največ 10 % bruto tlorisnih površin dopustnega objekta. |
| 3 |
SK - površine podeželskega naselja |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- bivanje
- trgovina; vzdrževanje in popravilo motornih vozil
- malo gospodarstvo
- gostinstvo
- dejavnosti družbene infrastrukture
- kmetijstvo
- kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe ali v nizu, tri- in večstanovanjske stavbe
- nestanovanjske kmetijske stavbe
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
- različne vrste nestanovanjskih stavb in objektov, po CC-SI razvrščenih v oddelek 12 za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti in za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- eno in dvostanovanjske stavbe v okviru kmetije: veljajo pogoji za višino kot so določeni za EP v odloku, FZ je 0,5, FOBP 20 %
- različne stavbe za kmetijsko dejavnost in različne stavbe za dopolnilne dejavnosti na kmetiji: etažnost P - pritlična, FZ je 0,6 , FZP 20 %
- eno in dvostanovanjske stavbe izven kmetij: veljajo pogoji za EP in EN določeni v odloku v okviru dopustne tipologije stanovanjskih stavb
- tri- in večstanovanjske stavbe – veljajo pogoji kot so določeni za PNRP SS
- garažne stavbe: pritlične
- različne vrste nestanovanjskih stavb potrebnih za druge dopustne dejavnosti razen za stavbe družbene infrastrukture: največ BTP 400 m2 , višino enako kot je določeno za EP, FZ 0,5 , FZP 25 %, gradbena parcela do 1.500 m2
|
| 4 |
CU - osrednja območja centralnih dejavnosti |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- dejavnosti družbene infrastrukture
- poslovne dejavnosti
- trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (razen trgovina na debelo); posredništvo; trgovina na drobno
- gostinska dejavnost
- storitvene dejavnosti
- bivanje
- kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi samo kot obstoječe
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- stanovanjske stavbe različnih tipologij
- stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
- stavbe družbene infrastrukture
- gostinske stavbe
- poslovne in upravne stavbe
- trgovske stavbe
- oskrbne postaje
- stavbe za storitvene dejavnosti
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
- stavbe za kulturo in razvedrilo
- stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
- stavbe za zdravstveno oskrbo
- stavbe za opravljanje verskih obredov
- kulturni spomeniki
- stavbe za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (samo nogomet, tenis, košarka, ipd., otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki ipd.)
- drugi objekti GJI za šport, rekreacijo in prosti čas
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- za stanovanjske stavbe različnih tipologij veljajo določila kot so opredeljena v odloku v okviru dopustne tipologije stanovanjskih stavb
- stavbe družbene infrastrukture: višina 14 m, FZ 0,8, FZP 10 %
- gostinske stavbe: višina 14 m, FZ 0,7, FZP 25 %
- poslovne in upravne stavbe: višina 14 m ,FZ 0,7, FZP 20 %
- trgovske stavbe: tloris do 2.000 m2 , višina 14 m, FZ 0,7, FZP 20 %
- stavbe za storitvene dejavnosti: višina 14 m, FZ 0,7, FZP 20 %
- bencinski servisi in parkirne površine: FZP 30 %
- garažne stavbe na samostojni parceli: višina P+1, FZ 0,8, FZP 10 %
- nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij: veljajo pogoji kot so določeni na SK
- stavbe za opravljanje verskih obredov: FZ 0,7, FZP 25 %
|
| 5 |
CD - druga območja centralnih dejavnosti |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- dejavnosti družbene infrastrukture,
- trgovina na drobno razen z motornimi vozili,
- gostinstvo,
- storitvene dejavnosti.
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- stavbe družbene infrastrukture
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
- gostinske stavbe
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
- objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (samo nogomet, tenis, košarka, ipd., otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki ipd.)
- drugi objekti za izvajanje dopustnih dejavnosti
|
| Velikosti stavb v razmerju do gradbene parcele |
- dopustne stavbe razen za oskrbno postajo: FZ 0,7, FZP 25 %
- oskrbne postaje na samostojni parceli: P+1, FZ 0,7, FZP 30 %
- parkirne površine: FZP 30 %
|
| 6 |
BC – športni centri |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- športne in druge dejavnosti za prosti čas (rekreacijske)
- gostinstvo
- druge dopustne dejavnosti: poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti le v okviru objektov za dopustne dejavnosti iz predhodnih alinej
- spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (npr.: dejavnost parkiranja ipd.)
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
- stavbe za šport
- stavbe za zdravstveno oskrbo
- druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
- gostilne, restavracije in točilnice
- v dopustnih stavbah prostori za druge dopustne dejavnosti
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- stavbe za šport: FZ 0,8, FZP 20 %
- druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: P+1+M, FZ 0,6, FZP 30 %
- gostilne, restavracije in točilnice ipd.: P+M, FZ 0,6, FZP 30 %
- prostori za druge dopustne dejavnosti: površina - tloris posameznega prostora do 150 m2
- garažne stavbe na samostojni parceli: P+1, FZ 0,7, FZP 30 %
- parkirne površine: FZP 30 %
|
| 7 |
BT - površine za turizem |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- turistične dejavnosti,
- gostinske, poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti ter družbene infrastrukture v povezavi s turistično dejavnostjo,
- športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas.
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- gostinske stavbe,
- stavbe za šport,
- objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča za osebna vozila
- različne stavbe in gradbeno inženirski objekti ter drugi gradbeni posegi za izvajanje dopustnih dejavnosti,
|
| Velikost stavb in razmerje do gradbene parcele |
- gostinske stavbe: FZ 0,6, FZP 30 %,
- stavbe za druge dopustne dejavnosti: tloris največ 400 m2, FZ 0,4, FZP 40 %,
- parkirišče na samostojni gradbeni parceli FZP 30 %, parkirišče na gradbeni parceli stavbe: zasajena morajo biti tri drevesa na 1 PM.
|
| 8 |
BD - površine drugih območij |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- trgovina
- poslovne in storitvene dejavnosti
- gostinstvo
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
- poslovne in upravne
- gostinske stavbe
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
|
| Velikost stavb in razmerje do gradbene parcele |
- trgovske stavbe: višina 14 m, FZ 0,7, FZP 25 %
- poslovne in upravne stavbe in za storitvene dejavnosti: višina 14 m ,FZ 0,7, FZP 20 %
- gostinske: višina 14 m, FZ 0,7, FZP 20 %
|
| 9 |
IP - površine za industrijo |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- proizvodne dejavnosti,
- trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
- posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili,
- poslovne dejavnosti,
- energetske dejavnosti
- gostinska dejavnost – le dejavnost strežbe jedi in pijač
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- industrijske stavbe in kompleksni industrijski objekti
- stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo v povezavi z dopustnimi dejavnostmi
- rezervoarji, silosi in skladišča,
- oskrbne postaje,
- poslovne in upravne stavbe
- trgovske stavbe,
- gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju),
- heliport - na podlagi pogojev in soglasja pristojnih služb,
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
- prenosna komunikacijska omrežja,
- elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo za potrebe EUP),
- objekti za ravnanje z odpadki (zbirni center za odpadke)
- čistilne naprave
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- industrijske stavbe, skladišča, upravne in pisarniške stavbe, trgovske stavbe, gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju), garažne stavbe in parkirne površine za različna vozila: FZ 0,7, FZP 20 %,
- odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke): FZP 20 %
|
| 10 |
IG - gospodarske cone |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- proizvodne dejavnosti,
- trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,
- dejavnost strežbe jedi in pijač,
- poslovne dejavnosti,
- energetske dejavnosti
- storitvene dejavnosti.
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- industrijske stavbe,
- rezervoarji, silosi in skladišča,
- oskrbne postaje
- stavbe za storitvene dejavnosti,
- poslovne in upravne stavbe,
- trgovske stavbe,
- gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju),
- garažne stavbe,
- parkirišča izven vozišča
- elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo za potrebe EUP),
- objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- industrijske stavbe, skladišča, stavbe za storitvene dejavnosti, upravne in pisarniške stavbe, trgovske, gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju), garažne stavbe in parkirne površine za različna vozila: višina največ 10 m, FZ 0,7 ; FZP 30 %
|
| 11 |
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- kmetijska proizvodnja ter v povezavi z njo druge dejavnosti (npr.: predelovalne, trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, storitvene ipd.)
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- nestanovanjske kmetijske stavbe
- za potrebe kmetijske proizvodnje oz. v povezavi z njo industrijske stavbe in skladišča, trgovske, gostinske (le kot menza za lastne potrebe) in garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
- drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti
- čistilne naprave
- energetski objekti (dopustni so samo fotovoltaični sistemi, ki so del strehe ali fasade objektov)
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- nestanovanjske kmetijske stavbe in druge stavbe za potrebe kmetijske proizvodnje oz. v povezavi z njo so na samostojnih parcelah: pritlične - P, FZ 0,6, FZP 20 %
|
| 12 |
ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- športne in druge dejavnosti za prosti čas
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
- stavbe za funkcionalno dopolnitev izvajanja športnih dejavnosti
- parkirišča izven vozišča za osebna vozila – na obrobju EUP
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- parkirišče: FZP 30 %
- stavbe za funkcionalno dopolnitev izvajanja športnih dejavnosti (garderobe, sanitarije ipd.): pritlične
|
| 13 |
ZP – območja zelenih površin - parki |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- dejavnosti za prosti čas in šport manjšega obsega
- druge dopustne dejavnosti: gostinske
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni del javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine
- stavbe za funkcionalno dopolnitev izvajanja dopustnih dejavnosti
- gostilne, restavracije in točilnice: samo bifeji, kavarne, slaščičarne, bari
- parkirišča izven vozišča za osebna vozila
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- stavbe za funkcionalne potrebe izvajanja športnih dejavnosti (garderobe, sanitarije ipd.): pritlične
- gostinske stavbe: do 100 m2 BTP, pritlične, FZ 0,3 , FZP 50 %
- parkirišče: FZP 30 %
|
| 14 |
ZD - druge urejene zelene površine |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- urejanje in vzdrževanje zelenih površin.
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- objekti, potrebni za izvajanje dopustne dejavnosti
|
| 15 |
ZV - površine za vrtičkarstvo |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- prostočasna kmetijska dejavnost
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- stavbe za funkcionalno dopolnitev vrtičkarstva: samo lesene lope
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo grajena območja urbanih vrtov
|
| 16 |
ZK - pokopališča |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- dejavnost verskih organizacij
- pogrebna dejavnost
- storitvene in trgovske dejavnosti v okviru pogrebne dejavnosti
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- pokopališča,
- stavbe za opravljanje verskih obredov,
- pokopališke stavbe,
- stavbe za storitvene dejavnosti,
- trgovske stavbe,
- parkirišča izven vozišča za osebna vozila
|
| Velikosti stavb |
Stavbe storitvene in trgovske dejavnosti: višina do 10 m, BTP do 100 m2. |
| 17 |
PC - površine cest |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- cestni promet
- cevovodni transport
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- stavbe za promet in izvajanje komunikacij
- objekti prometne infrastrukture
- prenosna komunikacijska omrežja
- oskrbne postaje
|
| 18 |
PO – ostale prometne površine |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- dejavnosti s področja prometa
- trgovske, gostinske in storitvene ter druge dejavnosti v okviru dejavnosti s področja prometa oz. v povezavi z blagovnim prometom in prometom potnikov
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- stavbe za promet in izvajanje komunikacij
- oskrbne postaje
- garažne stavbe
- parkirišča izven vozišča
|
| Velikosti stavb parcele |
- možni prostori za druge dopustne dejavnosti v dopustnih stavbah
|
| 19 |
E - območja energetske infrastrukture |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- dejavnosti s področja energetike – proizvodnja in oskrba z energijo
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- objekti in naprave za potrebe pridobivanja energije in izvajanja energetske oskrbe, vključno s poslovnimi objekti za potrebe upravljanja dejavnosti
- elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne in hranilniki električne energije
- lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak
|
| 20 |
O - območja okoljske infrastrukture |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- oskrba z vodo
- ravnanje z odpadnimi vodami
- ravnanje z odpadki
- saniranje okolja ter druge dejavnosti s področja okoljske infrastrukture
- druge dejavnosti, vezane na ravnanje z odpadki, oskrbo z vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- industrijske stavbe,
- rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe dopustnih dejavnosti)
- daljinski (transportni) vodovodi
- lokalni cevovodi
- cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija)
- čistilne naprave
- objekti za ravnanje z odpadki s spremljajočo infrastrukturo, razen odlagališče radioaktivnih odpadkov
- energetski objekti (za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti ali lastno oskrbo z električno energijo)
- drugi objekti za izvajanje dopustnih dejavnosti
|
| Velikosti stavb in razmerje do gradbene parcele |
- objekti : FZ 0,6, FZP 15 %
|
| 21 |
Aa – površine razpršene poselitve |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- bivanje
- kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji
- turizem
- malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve
- druge oblike dela na domu
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe, tri in večstanovanjske stavbe v skladu z odlokom le kot rekonstrukcija obstoječih stavb
- nestanovanjske kmetijske stavbe
- različne nestanovanjske stavbe (po CC-SI iz oddelka 12) in objekti, potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, za turistične dejavnosti, trgovino in za malo gospodarstvo,
- garažne stavbe za potrebe kmetijske dejavnosti, bivanja in drugih dopustnih dejavnosti,
- parkirišča izven vozišča
- otroška in druga igrišča, zelenice in druge urejene zelene površine, igrišča za športe na prostem razen površin za avtomobilske, motociklistične, kolesarske ali konjske dirke, agility poligonov, adrenalinskih in plezalnih parkov
|
| Velikosti stavb in gradbene parcele, razmerje stavb do gradbene parcele |
- eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe - veljajo pogoji EP določeni v okviru dopustne tipologije stanovanjskih stavb,
- nestanovanjske kmetijske stavbe ter druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: FZ je 0,7, FZP 20 %
- stavbe za turistične dejavnosti, trgovske in malo gospodarstvo: BTP do 200 m2, višino enako kot je določeno za EP, FZ 0,5 , FZP 25 %, gradbena parcela do 2.000 m2
- prostori za druge oblike dela na domu v stanovanjski stavbi: površina manj kot 50 % površine stanovanjske stavbe
- garažne stavbe: pritlične, največ v dveh etažah le za turistične dejavnosti
|
| 22 |
An - površine morfološko razloženih, razpršenih naselij |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- bivanje,
- kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji,
- turizem,
- malo gospodarstvo,
- druge oblike dela na domu,
- trgovina na drobno
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe, tri in večstanovanjske stavbe v skladu z odlokom le kot rekonstrukcija obstoječih stavb
- nestanovanjske kmetijske stavbe
- druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
- garažne stavbe za potrebe kmetijske dejavnosti, bivanja in drugih dopustnih dejavnosti
- parkirišča izven vozišča
- stavbe in objekti za turistične dejavnosti in potrebe malega gospodarstva,
- otroška in druga igrišča, zelenice in druge urejene zelene površine, igrišča za športe na prostem razen površin za avtomobilske, motociklistične, kolesarske ali konjske dirke, agility poligonov, adrenalinskih in plezalnih parkov
- trgovska dejavnost v okviru drugih dopustnih stavb
|
| Velikosti stavb in gradbene parcele, razmerje stavb do gradbene parcele |
- eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe - veljajo pogoji EP določeni v okviru dopustne tipologije stanovanjskih stavb,
- nestanovanjske kmetijske stavbe ter druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: FZ je 0,7, FZP min 20 %
- stavbe za turistične dejavnosti, trgovsko dejavnost in malo gospodarstvo: BTP do 400 m2, višina kot je določena za EP na posameznem območju oblikovanja, FZ 0,5 , FZP 25 %, gradbena parcela največ 2.000 m2. Za stavbe za turistične dejavnosti v lastni EUP ne veljajo pogoji iz predhodne alineje
- prostori za druge oblike dela na domu v stanovanjski stavbi: površina manj kot 50 % površine stanovanjske stavbe,
- garažne stavbe: pritlične, največ v dveh etažah le za turistične dejavnosti v lastni EUP.
|
| 23 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča, K2 - druga kmetijska zemljišča |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- kmetijstvo
- lov
- rekreacija v naravnem okolju
- druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- agrarne operacije, razen osuševanja;
- rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, cestni silos, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste ali železnice;
- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
-
- ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
- ga je dopustno graditi na površinah Aa oziroma An,
- ga je dopustno graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih;
- raziskovanje podzemnih voda in geotermičnega energetskega vira;
- začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
-
- oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
- cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
- začasna tribuna za gledalce na prostem,
- za izvajanje zimskih športnih aktivnosti;
- označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov;
- površine do vključno:
-
- 150 m2 za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode,
- 50 m2 za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu;
- površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu;
- objekti, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine:
-
- do vključno 1.000 m3, če so ti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. lovska preža),
- merilna mesta za stavbe za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 m2,
- stavbe za rejo živali, in sicer le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, ter pastirski stan tlorisne površine do vključno 100 m2,
- stavbe za skladiščenje pridelka, razen kleti, vinske kleti in zidanice, tlorisne površine do vključno 150 m2,
- druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m2,
- rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, in sicer le skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m2,
- daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje, razen toplarne in kotlovnice,
- kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m2,
- stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m2,
- jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi,
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer le opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. ptičja opazovalnica),
- drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, razen ribogojnice, in sicer koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,
- elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (fotonapetostne naprave), a le pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijska zemljišča in v primeru, da ne pride do opustitve kmetijske pridelave in da namestitev ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje;
- postavitev pomožne kmetijsko-gozdarske opreme (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče), ki se lahko uporablja le v kmetijske namene.
|
| Dodatni pogoji |
Dopustni objekti, ki so površine za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, površine za predelavo rastlinskih odpadkov, stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za skladiščenje pridelka, druge nestanovanjske kmetijske stavbe, rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe za skladiščenje lesenih goriv ter drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, se lahko uporabljajo le v kmetijske namene, kot nezahtevne objekte pa jih lahko gradi le investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:
- najmanj 1 ha zemljišč, ki so po evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali
- najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so po evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
Gradnja pastirskega stanu je možna, če ima investitor v lasti ali zakupu najmanj 50 ha kmetijskih zemljišč, na katerih ima v registru kmetijskih gospodarstev prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, pastirski stan pa se lahko uporablja le v kmetijske namene.
Površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, so dopustne, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino, večjo od 50 m2, vendar ne večjo od 150 m2. Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
Fotonapetostne naprave so dopustne tako, da ne vplivajo na obseg kmetijske proizvodnje oziroma se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljša. Dopustne so izključno ob upoštevanju pogojev iz zakona, ki ureja kmetijska zemljišča;
Obstoječe poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot rekreacijske peš in kolesarske poti.
Objekti, dopustni na kmetijskih zemljiščih, lahko imajo ne glede na druga določila tega odloka o pomožnih objektih svoje priključke na GJI.
|
| 24 |
G - gozdna zemljišča |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- gozdarstvo
- lovstvo
- rekreacija v naravnem okolju
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- objekti dopustnih gradenj in drugih posegov, določenih v splošnih PIP na območju vseh namenskih rab in gozdnih zemljišč
- objekti, potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo.
Če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov in se pred začetkom gradnje pridobi soglasje za gozdove pristojne službe ter se gradijo kot nezahtevni ali enostavni, so na gozdnih zemljiščih dopustni tudi naslednji objekti:
- gozdna cesta;
- grajena gozdna vlaka;
- obora za rejo divjadi;.
- zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo;
- vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;
- čebelnjak;
- gozdna učna pot;
- kolesarska steza;
- planinska pot;
- sprehajalna pot;
- trimska steza
- ograje - samo za posege in ureditve, dopustne z zakonom, ki ureja gozdove.
|
| 25 |
VC - celinske vode |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- vodno gospodarstvo
- rekreacija, ribištvo in gojenje vodnih organizmov
- energetika
- promet
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- objekti dopustnih gradenj in drugih posegov določenih v splošnih PIP na območju vseh namenskih rab in vodnih zemljišč
- pristanišča in plovne poti
|
| 26 |
VI – območja vodne infrastrukture |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
|
| DOPUSTNI OBJEKTI |
- od objektov transportne infrastrukture: mostovi, viadukti, pregrade ter drugi vodni objekti.
|
3.1.3 URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
65. člen
(tipologija stanovanjskih stavb)
(1) Dopustne tipologije stanovanjskih stavb so za posamezna območja PNRP določene v predhodnem členu. Dodatno ali drugače so lahko določene v podrobnejših PIP. V določenih členih odloka so dopustne tudi izjeme glede na predhodno določene.
(2) Velikosti dopustnih stanovanjskih stavb različnih tipologij in pripadajočih gradbenih parcel ter drugih pogojev na različnih površinah PNRP:
| Različne tipologije stanovanjskih stavb |
Višina
|
FZ
|
FOBP
|
Velikost gradbene parcele
m2
|
|
AV
|
RO
|
| EP |
P+1+M oz. 11 m
|
P+1+M oz. 11 m ali P+1+T oz. 10 m
|
0,5
|
0,25
|
400 - 1000
|
| EN |
P+1+M oz. 11 m
|
P+1+M oz. 11 m ali P+1+T oz. 10 m
|
0,6
|
0,20
|
najmanj 300
|
| VV |
P+1+M oz. 13 m
|
P+1+M oz. 13 m ali P+1+T oz. 12 m
|
0,6
|
0,30
|
|
| VB, VS |
P+3+M oz. 15 m
|
P+3+M oz. 15 m ali P+3+T oz. 15 m
|
0,7
|
0,30
|
|
66. člen
(lega objektov)
(1) Pri umeščanju objektov v prostor se prednostno upoštevajo regulacijske črte, kadar so določene v kartografskem delu OPN.
(2) V primerih, ko regulacijske črte niso določene in odlok v drugih členih ne določa drugače, morajo biti nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) z višino do vključno 10 m (merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do najvišje točke na strehi) oddaljene od meje sosednjih zemljišč najmanj 4,00 m, stavbe, višje od 10 m, najmanj za polovico svoje višine, pomožni objekti, grajeni kot enostavni in nezahtevni, pa najmanj 1,50 m.
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka so na legalno zgrajenih stavbah, ki imajo manjši odmik od sosednje gradbene ali zemljiške parcele, kot je določen v tem odloku, dopustne rekonstrukcije v obstoječem odmiku od meje ob zagotavljanju ostalih pogojev tega odloka.
(4) V primeru nadomestne gradnje, v kolikor ne sega v varstvena območja ali v območja varovalnih pasov, se lahko ohranijo odmiki obstoječe oziroma odstranjene stavbe od parcelne meje, če so le-ti manjši od odmikov, določenih s tem odlokom. Ohrani se lahko tudi njena višina, če le-ta presega s tem odlokom določeno višino. V primeru večje novogradnje se upoštevajo določila tega odloka za novogradnje.
(5) Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih zemljiških parcel, razen, če s tem odlokom ni določeno drugače. Odmik drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov je ne glede na zahtevnost objektov najmanj 4,0 m od parcelne meje.
(6) Gradbeni inženirski objekti: stabilizacijski objekti in drugi objekti za preprečevanje premikov - zdrsov zemljine, za zavarovanje brežin, rečnih bregov ipd. višji od 2,0 m se gradijo v skladu z geološkim geomehanskih mnenjem. V primeru udora terena je dopustno škarpo oziroma oporni zid ob soglasju soseda zgraditi tudi na meji s sosednjim zemljiščem. Priporočena je gradnja večjega števila objektov oziroma v terasah.
(7) Posege in ureditve na stavbnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje minimalne odmike:
- stavbe morajo biti od gozdnega roba odmaknjene vsaj 20 metrov;
- ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni najmanj 1,0 metra;
- če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti od gozdnega roba odmaknjeni najmanj 4,0 metre.
V dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je možno opredeliti in utemeljiti tudi manjši odmik ter pridobiti soglasje za gozdove pristojnega organa, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora. Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(8) Odmiki manipulacijskih in parkirnih površin dopustnih nestanovanjskih stavb in objektov ter za potrebe dejavnosti, lociranih v pretežno stanovanjskih stavbah, so 2,00 m od parcelne meje soseda mejaša.
(9) Vsi odmiki, določeni v tem in drugih členih tega odloka, so lahko večji, manjši pa le s soglasjem lastnika ali upravljavca sosednje gradbene ali zemljiške parcele. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, napušči, nadstreški itd.).
67. člen
(velikosti objektov)
(1) Tlorisni gabariti:
- Objekti oblikovani po avtohtonih vzorcih imajo načeloma osnovni pravokotni tloris, ali v obliki črke »L« ali »T«, z minimalnim razmerjem stranic 1 : 1,2 brez vključenih dopustnih delov (npr. izzidki, izrezi), ki tlorisni gabarit razvejajo – sestavljajo. Oblika tlorisa in razmerje stranic ne velja za objekte s tlorisno površino nad 400 m2 in za objekte, ki se gradijo kot enostavni ali nezahtevni.
- Pri dopustnemu različnemu oblikovanju so tlorisi lahko različnih oblik oz. različno sestavljeni.
(2) Višinski gabariti
- Višinski gabariti stanovanjskih stavb različnih tipologij so določeni s PIP o tipologiji stanovanjskih stavb; znotraj določenih največjih višin stavb je dopustna izvedba medetaž.
- V višino stavb se ne upoštevajo strojnice in podobni elementi na strehi v skupni površini do 40 % površine etaže pod streho.
- Atika nad ravno streho se upošteva pri višini stavb.
- Kleti (ena ali več etaž pod pritličjem) so razen na poplavnih območjih dopustne pri vseh objektih v skladu z ostalimi določili odloka in geološkim geomehanskim mnenjem.
- Pri gradnji na nagnjenem terenu je dopustno zadnjo steno kleti (to je steno na višjem nivoju terena) v celoti vkopati v teren, prednjo steno kleti (to je steno na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopati v teren; pri zelo strmem terenu je dopustna zidava prednje stene kleti v celoti nad terenom, vendar je potrebno vse zunanje stene kleti (tudi prednjo), ki so več kot tretjino višine stene nad obstoječim terenom, ozeleniti s popenjalkami ali grmičevjem, jih zasipati ali jih drugače primerno zakriti.
- Vkopane uvozne rampe v kletne prostore v širini do 6 m pri EP, EN in VV ter 8 m pri VB in VS se ne upoštevajo pri dopustni višini objekta.
- Za stavbe družbene infrastrukture in za stanovanjske stavbe na območjih SS, SK in CU, so ne glede na določene višine v tem odloku kot izjema dopustni višji gabariti (največ za 3,00 m oz. eno etažo) na območju križišč državnih cest z lokalnimi cestami (z oznako LC) v 30 metrskem radiju okoli njunega sečišča, ob upoštevanju pogojev odloka o FZ, odmikih in FZP oz. FOBP. Znotraj določenega radija mora biti vsaj 30 % tlorisa načrtovane stavbe.
68. člen
(zmogljivosti objektov in gradbenih parcel)
Na gradbenih parcelah z doseženim dopustnim faktorjem zazidanosti so dovoljene le rekonstrukcije obstoječih objektov, prizidave le kot nadzidave oziroma povečanje gabaritov obstoječega objekta le v vertikalni smeri, odstranitve, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov ob upoštevanju drugih pogojev tega odloka.
69. člen
(oblikovanje stavb)
(1) Na območjih in objektih varstva kulturne dediščine se stavbe oblikujejo po avtohtonih vzorcih ne glede na velikost objektov in v skladu s pogoji pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V skladu s pogoji pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije se lahko določijo odstopanja ali različno oblikovanje.
(2) Po avtohtonih vzorcih - AV se oblikujejo stavbe v naselju Lenart v EUP L-02, L-15, L-24, L-29, L-31, L-32 in L-38, v naseljih Selce, Dolge njive, Voličina, Zavrh, Šetarova in Lormanje, izven naselij na PNRP A (Aa in An) ter na celotnem območju naselbinske dediščine, v kolikor ni s PIP v nadaljevanju, podrobnejšimi PIP ali v usmeritvah za izdelavo OPPN določeno drugače. Na preostalem delu občine se stavbe oblikujejo različno – RO.
(3) Na območjih oblikovanja stavb po avtohtonih vzorcih je dopustno različno oblikovanje stavb v primeru:
- prizidave ali rekonstrukcije obstoječe stavbe, ki ni oblikovana po avtohtonih vzorcih, kot je določeno v tem odloku,
- ko gradbena parcela načrtovane novogradnje meji neposredno vsaj na eni strani na gradbeno parcelo, na kateri že stoji stavba, ki ni oblikovana po avtohtonih vzorcih, kot je določeno v tem odloku,
- gradnje stavb z načrtovano BTP večjo od 400 m2,
- izvedbe zelene strehe, vendar le na območjih s PNRP SS, SB in CU izven območij naselbinske dediščine; na območjih naselbinske dediščine je izvedba zelene strehe dopustna, če s tem soglaša organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine,
- gradnje nestanovanjskih stavb,
- gradnje pomožnih objektov, če se gradijo kot enostavni in postavitve objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Če se pomožni objekt gradi kot nezahtevni, je različno oblikovanje dopustno, če tako oblikovan pomožni objekti skupaj z obstoječimi objekti tvori oblikovno smiselno in skladno celoto.
(4) Strehe
- Oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih:
- strehe so simetrične dvokapnice z naklonom najmanj 30º, prilagojene dopustnim tlorisom,
- z ali brez čopov,
- kritina je opečne, črne, sive ali druge temne barve,
- smer glavnega slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. V primeru lege med stavbami je enaka, kot jo imajo strehe sosednjih stavb; če so smeri njihovih slemen različne, se določi prevladujoča smer slemen stavb v radiju do 100 m okoli načrtovane stavbe;
- do 30 % površine strehe v pravokotni projekciji je dopustno oblikovati drugače z drugimi oblikami streh, naklonov ali/in različnih odprtin na strehi za okna, vrata, ipd.;
- okna v ravnini strehe se ne upoštevajo v dopusten procent odstopanja.
- Različno oblikovanje stavb:
- strehe so lahko ravne, enokapne, dvokapne, večkapne, polkrožne, z različnimi nakloni, ipd.; dopustne so tudi zelene strehe;
- šotoraste strehe pri EP in EN so dopustne le neposredno nad pritlično etažo in z maksimalno višino 4 m;
- kritina je iz različnih materialov in ne kričečih ter svetlih barv (npr. modra, svetlo siva ipd.);
- dopustne so različne odprtine za okna, vrata ipd..
(5) Fasade
- signalne in fluorescentne barve fasadnih površin niso dopustne,
- dopustna je izvedba fasad tudi iz drugih naravnih materialov (les, kamen, opeka, steklo itd…),
- balkoni, gangi in loggie večstanovanjskih stavb ob regionalnih in lokalnih cestah morajo imeti ograjo, skozi katero se ne vidi oziroma je pogled omejen,
- glavne vhode v stavbe družbene infrastrukture se locira s strani pomembnejših prometnih površin,
- fasade industrijskih stavb oz. gospodarskih objektov ob kategoriziranih cestah se oblikovno izpostavi in bolj kvalitetno oblikuje.
(6) Pogoji oblikovanja za različne objekte po namembnosti in zahtevnosti:
- pri objektih družbene infrastrukture se glavne vhode locira s strani pomembnejših prometnih površin in oblikuje tako, da so vidno prepoznavni,
- upravne dele proizvodnih oz. gospodarskih objektov ob kategoriziranih cestah je treba oblikovati drugače in bolj kakovostno od proizvodnih delov, fasade proizvodnih oz. gospodarskih objektov, ki so ob njih daljše od 50 m, je treba členiti ali z arhitekturnimi elementi ali barvami ipd..
70. člen
(parcelacija)
(1) Gradbena parcela se določa objektom na območju stavbnih zemljišč na podlagi zakona, ki ureja prostor in določil tega odloka.
(2) Gradbena parcela se ne določa za:
- objekte, ki so pomožni objekti po tem odloku;
- enostavne in nezahtevne objekte v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
- gradbene inženirske objekte, ki so linijski objekti in se gradijo pod zemeljskim površjem ali potekajo nad njim.
(3) Pri določanju gradbene parcele se upošteva naslednja merila:
- merila, ki zagotavljajo, da gradbena parcela stavbe omogoča delovanje stavbe, ki na njej stoji:
Gradbena parcela stavbe se določi glede na dejavnost, ki na njej poteka tako, da se zagotavljajo zadostne površine za stavbo, njene pripadajoče pomožne objekte in okoliške površine z upoštevanjem njihove ustrezne razporeditve in organizacije s ciljem, da se zagotavlja nemoten potek dejavnosti v in ob stavbi. Upoštevati je treba namen načrtovane stavbe ter njeno obliko in velikost, prav tako pa tudi možnost neposrednega dostopa iz javne ceste in zagotavljanje druge potrebne GJI.
- merila, ki zagotavljajo ugodno stanje okolja, vključno z reševanjem posledic podnebnih sprememb:
Z določitvijo gradbene parcele stavbe je treba omogočati racionalno in varčno rabo tal, spodbujati in omogočati površine za objekte za učinkovito rabo energije in zadosten delež raščenih površin, ki omogočajo predvsem ozelenitev, ponikanje deževnice in blaženje učinka toplotnega otoka.
- merila, ki urejajo odnos gradbene parcele stavbe do širšega prostora, kjer leži, oziroma njene okolice:
Upoštevati je treba naravne in fizične lastnosti prostora, naklon in orientacijo terena, okoliško parcelacijo, ohranjanje stika z naravo ipd.
- merila, ki z izpolnjevanjem sanitarno-tehničnih, higienskih in zdravstvenih zahtev zagotavljajo ugodne razmere za bivanje in delo:
Gradbena parcela stavbe mora biti določena tako, da je zagotovljena primerna osončenost, osenčenost, prevetrenost, varstvo pred hrupom, upoštevanje požarnih in potresnih predpisov ipd.
(4) Del potreb nestanovanjskega in večstanovanjskega objekta (parkiranje, otroško igrišče ipd.) je dopustno zagotavljati na drugem stavbnem zemljišču v soglasju z njegovim lastnikom ali upravljavcem z vpisano stvarno služnostjo na zemljišču.
(5) Delitev nepozidanih stavbnih zemljišč oz. nepozidanih zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna, kadar se s parcelacijo oblikujejo gradbene parcele v skladu s tem odlokom in ki omogočajo gradnjo ter imajo zagotovljen dostop in dovoz. Ne glede na prejšnje določilo je delitev parcel oz. več zemljiških parcel dovoljena za gradnjo javne infrastrukture.
(6) Površine gradbenih parcel, določenih v tem odloku, lahko odstopajo za +/-15 %. Večje velikosti od predhodno določenih so dopustne, če je preostanek deljene zemljiške parcele premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele po določilih odloka.
3.1.4 POMOŽNI OBJEKTI, ZAČASNI OBJEKTI, OGRAJE, OPORNI ZIDOVI, SPOMINSKA OBELEŽJA, URBANA OPREMA TER OBJEKTI ZA OGLAŠEVANJE IN OBVEŠČANJE
71. člen
(pomožni objekti)
(1) Na stavbnih zemljiščih je gradnja pomožnih objektov dovoljena le za potrebe legalno zgrajenih obstoječih osnovnih objektov (za bivanje in izvajanje dejavnosti) ali skupaj z gradnjo osnovnega objekta. Pred pričetkom gradnje osnovnega objekta se lahko pomožni objekti postavijo le za potrebe gradnje osnovnega objekta.
(2) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI. Priključeni so lahko le na obstoječe priključke osnovnega objekta. Izjema so pomožni objekti, katerih gradnja je po tem odloku dopustna na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih; če se le-ti gradijo samostojno, lahko imajo priključke na GJI.
(3) Če ni v tem odloku drugače določeno, se lahko gradijo v tlorisni velikosti, ki je manjša od osnovnih objektov. Praviloma so le pritlični in brez kleti. Dopustna so preseganja tlorisnih gabaritov osnovnega objekta, če je to potrebno zaradi namena pomožnega objekta in če ohranjajo svojo pomožno funkcijo (npr. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti), pri čemer je treba upoštevati določila tega odloka, vključno z upoštevanjem FZ, gradbene parcele, odmikov in oblikovanja objektov. Preseganje višinskih gabaritov je dopustno le pri stolpnih silosih in drugih objektih, kjer je višina pogojena s funkcijo in tehnologijo izvajanja dejavnosti.
(4) Oblikujejo se enako, kot je določeno za oblikovanje osnovnih objektov ter njihovih prizidav na posameznem območju občine. Kritine so enake ali podobne kot jo ima osnovni objekt, kar ne velja za dopustne ravne strehe. Ne glede na lego na določenem območju oblikovanja so dopustne tudi kritine iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih, steklu podobnih materialov. Strešne frčade niso dopustne. Stene oz. fasade niso dopustne v kričečih, signalnih barvah, lahko so lesene ali iz drugega naravnega materiala ali njemu podobnega. Izjema so pomožni objekti na celem območju občine, grajeni kot enostavni ali nezahtevni objekti, ki imajo lahko streho oblikovano različno pod pogoji tega odloka. Slednji so lahko tudi prefabricirani oziroma oblikovani kot proizvodi, dani kot celota na trg, pri čemer višina ne sme presegati višine, kot je določena za enostaven objekt v veljavnem predpisu, ki ureja razvrščanje objektov.
(5) Za pomožne objekte veljajo odmiki od parcelnih meja, kot so določeni v 66. členu tega odloka.
(6) Na pomožne objekte le na stavbnih zemljiščih je dopustno nameščati infrastrukturne elemente oz. tehnološke naprave z inštalacijami za izrabo sončne energije (sončni kolektorji, proizvodne naprave na sončno energijo) v okviru njihove dopustne višine oziroma v skladu z določili odloka.
(7) Na pripadajoči parceli obstoječih večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste. Ti se lahko postavljajo fazno in na osnovi istega načrta. Skupaj se lahko zgradi največ toliko pomožnih objektov, kot dopušča FZ.
(8) Vrste pomožnih objektov, ki so navedeni v nadaljevanju in v Prilogi 1, predstavljajo in dopolnjujejo tudi drugi, ki niso navedeni oziroma poimenovani in so njim podobni objekti, če se gradijo za potrebe osnovnega objekta in v skladu z določili odloka ali če so v skladu z drugimi veljavnimi predpisi določeni kot pomožni objekti.
(9) Pomožni objekti za lastne potrebe:
- nadstrešnica: konstrukcijsko samostojna stavba, ki nima nobene obodne stene; lahko se dotika osnovnega (glavnega) objekta; , namenjena je za različne potrebe oziroma za zaščito npr.: motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke, kot streha nad zunanjimi bivalnimi ali delovnimi površinami, ipd.,
- garaža: enoetažni objekt, namenjen shranjevanju motornih vozil ipd.,
- drvarnica: je enoetažni skladiščni objekt, namenjen shranjevanju npr. trdega kuriva, idr.,
- lopa: je enostavni ali nezahtevni skladiščni objekt, namenjen shranjevanju npr. orodja, vrtne opreme ipd.,
- steklenjak: enoetažni, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot konstrukcijsko samostojni zimski vrt,
- uta: enoetažni, lahko tudi delno zaprt objekt, katerega streha je hkrati strop nad prostorom,
- bazen: montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, prostornina do 60 m3, globina do 2 m,
- grajeni prostor na drevesu: površina do 5 m2, višina od tal do vrha objekta do 5 m;
- vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m,
- zbiralnik za kapnico: montažni ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3;
- objekt za rejo živali, grajen kot enostavni objekt, za samooskrbo (samo kokošnjak).
Na gradbeni parceli je dopustno zgraditi največ en pomožni objekt za lastne potrebe iste vrste.
(10) Pomožni infrastrukturni objekti:
- pomožni cestni objekti: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste širine do 3,0 m; objekt za odvodnjavanje ceste (odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, s prepustom vode do 5 m3/min oziroma pri gozdni cesti je profil prepusta do 1m); cestni silos (priročno skladišče orodja in opreme za vzdrževanje cest ter soli in peska za posipavanje cest s kapaciteto do 300 m2); postajališče; cestni priključek do javne prometnice – občinske ceste; cestni snegolov oziroma palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže, ki zadržujejo sneg in padajoče kamenje, da se ne usipa; objekt za usmerjanje električne razsvetljave in objekt javne razsvetljave; objekt prometne oziroma varnostne signalizacije (to je konstrukcija za namestitev ustreznih usmerjevalnih semaforjev); ipd..
- pomožni energetski objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje; ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih; signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih; relejna hišica (to je prostor za namestitev opreme elektroenergetskih objektov in nadzornike delovanja elektroenergetskega omrežja); priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah; priključek na distribucijsko plinovodno omrežje; etažni plinski priključek za etažno ogrevanje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk ipd. za utekočinjeni naftni plin z BTP do 30 m2; ipd..
- pomožni komunikacijski objekti so v skladu z ustreznimi predpisi, ki urejajo elektronske komunikacije, stavbe z BTP do 30 m² in višino največ 4 m, gradbeno inženirski objekti z višino do 10 m oziroma, ki z antenskimi nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine obstoječega objekta za več kot za 10 m, razen baznih postaj, katerih dopustna višina je največ 30 m, ter dostopovni cevovodi. To so npr. bazne postaje, različni objekti za namen izvajanja radioamaterskih storitev, kabelska kanalizacija, telekomunikacijski vodi, vstopni jaški, zabojniki, ulični kabineti, omarice in drugi objekti za nameščanje elektronskih komunikacijskih naprav in opreme (npr. komunikacijske antene, oddajniki, radijske postaje, video nadzorni sistemi in drugi komunikacijski objekti za potrebe obrambe, zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, naprave za javno alarmiranje). Komunikacijski objekt je tudi vsak komunikacijski objekt, ki izpolnjuje prej navedene pogoje in je proizvod, dan na trg skladno s predpisom o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, če je povezan s tlemi; ipd..
- pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje; objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, BTP do 20 m2, višina do 4m; kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje; mala komunalna čistilna naprava od 50 PE do 200 PE; nepretočna greznica do 50 m3 (izdelana kot neprepusten zbiralnik, namenjena zbiranju komunalne odpadne vode oziroma v katerem se voda zadrži in ne izteka v okolje in iz katerega se komunalna odpadna voda odvaža v čiščenje in obdelavo na komunalno čistilno napravo). Lahko je izvedena tudi kot tipska oz. montažna; zbiralnica ločenih frakcij – ekološki otok (to je prostor, v katerem se izvajalcu javne službe prepuščajo ločene frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s temi frakcijami). Locirani in urejeni so tako, da so vsaj z ene strani zazelenjeni, lahko so ograjeni in nadkriti.; vodno zajetje (to je betonsko korito z zajezeno vodo, namenjeno oskrbi s pitno vodo – prostornine do 250 m3 in globine do 5 m); priključek na vročevod oziroma toplovod, vključno z vročevodno in toplovodno toplotno postajo z nazivno močjo do 300 kW; ipd..
(11) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
- kozolec, senik ipd. kot stavba za spravilo pridelka npr. sena ipd. z velikostjo največ 150 m2, če gre za dvojni kozolec (toplar) oz. z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec,
- silos, koritasti z velikostjo do 100 m2, stolpasti višine do 10 m – kot objekt za spravilo in skladiščenje pridelka oz. druge snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme,
- skedenj, kašča – stavba za spravilo pridelka z velikostjo do 150 m2 in višine do 6 m – je enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje poljščin ipd. sena ali slame,
- kmečka lopa oz. stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije je enoetažen, pritličen objekt, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom,
- rastlinjak višine do 6 m površina do 150 m2, mora biti postavljen na način, da ga je ob prenehanju gojenja kmetijskih rastlin možno odstraniti, tako da na zemljišču ni vidnih sledov tega objekta,
- zbiralnik gnojnice ali gnojevke ipd., prostornina do 1000 m3 – je za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt,
- vodni zbiralnik, prostornina do 1000 m3, globine do 2 m – vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim nepropustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo,
- betonsko korito, prostornine do 200 m3 – namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila,
- hlevski izpust, BTP do 200 m2 – je ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode.
- staja in druge stavbe za rejo živali površina do 100 m2,
- krmišče, molzišče BTP do 200 m2 in višine do 6 m – je na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, ki je namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih,
- čebelnjak, BTP do 20 m2 na stavbnih zemljiščih in do 40 m2 na ostalih zemljiščih, višine do 4 m – je montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel. Zunaj območij kmetij so prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje,
- vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, globine do 30 m,
- ribnik kot vodno zajetje BTP pri betonskem koritu do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m2, globine do 2 m,
- ograje za pašo živine, drobnico nižje od 2,00 m, odmik min 0,5 m,
- obora za rejo divjadi do višine 2,2 m, odmik min 0,5 m,
- ograja in opora za trajne nasade do višine 2,2 m, odmik min 0,5 m,
- poljska pot ipd., širine do 3,5 m – je pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije,
- opazovalnica je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica).
(12) Pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in raziskave so meteorološki objekti za monitoring kakovosti zraka, objekti za spremljanje naravnih pojavov, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda in objekt za monitoring podzemnih voda vključno z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem.
Gradi jih lahko le pristojna državna ustanova ali pristojni izvajalec gospodarske javne službe. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.
72. člen
(začasni objekti)
(1) Začasni objekti npr.: odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, oder z nadstreškom in pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna, kiosk (oz. tipski zabojnik: tlorisna površina največ 20 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom), stojnica, montažna sanitarna enota, pomol, začasni objekt namenjen skladiščenju nenevarnih snovi ipd., so namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam.
(2) Postavijo se za čas prireditve, turistične sezone ali za določen čas, ki ga potrdi pristojni organ občine, odstraniti pa jih je treba v določenem času po poteku časa, za katerega so bili postavljeni. V primeru, ko se objekti iz prejšnjega stavka postavijo na javnih površinah, lokacijo postavitve potrdi pristojni organ občine.
(3) Pokritje športnih igrišč z napihljivo konstrukcijo je dopustno za čas ogrevanja – kurilne sezone.
(4) Odprti sezonski gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata. Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi. Odprt sezonski gostinski vrt, se kot začasni objekt lahko postavi tudi na zasebnem zemljišču v skladu z določili odloka.
73. člen
(ograje)
(1) Glede funkcije so medsosedske, varovalne oz. zaščitne, igriščne in protihrupne:
(2) Medsosedske ograje na stanovanjskih območjih: višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,50 m. Ograje so lahko masivne samo v spodnjem parapetnem delu, do višine 1,00 m. Vstopna in uvozna vrata v ograji se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Ne glede na predhodno so ograje lahko zidane (kot stena) do dopustne višine na vsaki strani ob vhodih in dovozih v dolžini 2 m ob parcelni meji; v soglasju z lastniki sosednjih parcel ali upravljavci javne površine je lahko ograja na posamezni parcelni meji v celoti zidana. Za medsosedske ograje se uporabljajo različni materiali, npr. les, opeka, kamen, kovina ipd., zemljišča pa so lahko razmejena le z značilnimi lokalnimi vrstami vegetacije (visoka največ 2,5 m ali več s soglasji lastnikov sosednjih parcel ali upravljavca javne površine). Ograje pokopališča proti javni površini – cesti se oblikuje s poudarjenim vhodom – »portalom« pokopališča. Ograje se lahko gradijo do meje sosednjih zemljiških ali gradbenih parcel, razen na meji z javno površino, kjer mora biti ograja odmaknjena najmanj 1 m. S soglasjem soseda se lahko medsosedska ograja postavi na mejo parcele
(3) Varovalne oz. zaščitne ograje so dopustne do 3,5 m za varovanje območja vodnih virov, industrijskih oz. nestanovanjskih stavb ipd.. Z višino do 2,2 m se lahko gradijo v odmiku min 1,0 m, z višino do 3,5 m v odmiku min 2,0 m. Ograje za zaščito pred divjadjo se gradijo, kot je določeno pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih v enajstem odstavku 71. Člena tega odloka..
(4) Igriščne ograje so dopustne za zavarovanje igrišč. Za otroška igrišča za igro mlajših otrok so lahko visoke največ 1,6 m, za igrišča z žogo pa 6 m Postavijo se lahko do meje s sosednjim zemljiščem. Biti morajo prosojne, neizstopajočih barv.
(5) Protihrupne ograje je dovoljeno graditi le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN. Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom.
74. člen
(oporni zidovi)
(1) Oporni zidovi se gradijo na mestu, kjer pride do zdrsa terena, posedanja, plazenja ipd. in v skladu z geološko - geomehanskim mnenjem. Dopustni so za premoščanje višinskih razlik na terenu do višine 2,00 m in v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Kadar geomehanska oziroma geološka presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena, so dopustni višji oporni zidovi. Izvedejo se lahko v terasah.
(2) Objekti za zadrževanje plazov, objekti za zaščito pred skalnimi podori ipd. se izvedejo v obliki in z odmikom v skladu z geološkim mnenjem, v primeru manjšega odmika od 4 m pa le v soglasju z lastnikom ali upravljavcem sosednje gradbene ali zemljiške parcele. Oporni zidovi, višji od 1 m, se obdelajo z naravnimi lokalno značilnimi materiali (kamen, les, opeka ipd.) ali se jih ozeleni. Ne glede na predhodna določila so lahko tudi iz betonskih ali lesenih prefabriciranih palisadnih elementov.
75. člen
(spominska obeležja)
Spominska obeležja, ki so največ v velikosti enostavnih objektov s površino do 10 m2 in višino do 4 m, so npr.: kapelice, spomeniki, kipi, spominske plošče, križi in ipd..
76. člen
(urbana oprema)
(1) Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti soglasje za prostor in urejanje odprtih površin pristojnega organa občine. V prostor se umešča tako, da ne ovira gibanja funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m.
(2) Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, ki je lahko z ali brez nadstreška, javna telefonska govorilnica, objekti za oglaševanje, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, klopi, koši za smeti in drugi elementi urbane opreme se oblikujejo skladno na območju, kjer so skupaj prisotni.
77. člen
(objekti za oglaševanje in obveščanje)
(1) Objekt za oglaševanje je reklamni stolp ali pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, razen panojev, ki so del fasade stavbe, transparent pa je pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, lahko pa je tudi pritrjen na konstrukcijske elemente nadvoza preko javne ceste.
(2) Objekt za oglaševanje ima lahko oglasno površino največ do 20 m2, višina je do 6 m.
(3) Pri postavitvi in oblikovanju je potrebno upoštevati določila občinskega predpisa o plakatiranju in obveščanju.
(4) Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na kmetijskih zemljiščih, na vodnih in priobalnih zemljiščih, na gozdnih zemljiščih, na zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina, na zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto naselja, kompleksa ali objekta, ob cestnih priključkih in površinah, ki služijo kot interventne poti, na zemljiščih podrobnejše namenske rabe A, ZP in ZK in na kozolcih, skednjih, hlevih in podobnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih, na gradbiščnih ograjah, na zunanjih površinah izložb in oken, v podvozih in na nadvozih oziroma se na njih postavljajo kot začasni objekti s soglasjem pristojnega organa ali za oglaševanje za lastne potrebe in izvajane gradnje.
(5) Na javnih površinah in ob prometnicah se postavljajo s soglasjem občine in pristojnega upravljavca.
(6) Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,0 m.
(7) Nadstreški, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,50 m nad pohodno površino.
(8) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati le na javnih površinah.
(9) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah, v katerih se opravlja oglaševana storitev ali dejavnost, in na gradbenih parcelah teh stavb ter samo za nosilce te dejavnosti, ki imajo sedež v teh stavbah. Če je v stavbi več dejavnosti in imajo skupen vhod, se jih oglašuje na skupnem objektu za oglaševanje.
3.1.5 UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV, ZELENIH IN JAVNIH POVRŠIN
78. člen
(urejanje okolice objektov)
(1) Na razgibanem terenu se razporeditev oziroma izravnava zemeljskih mas izvede tako, da se z nasipavanjem ne preseže najvišje kote okoliškega terena ob meji načrtovanega posega.
(2) Na stavbnih zemljiščih na terenu v naklonu se zagotovi oz. izvede ukrepe za preprečevanje odtekanja padavinskih voda na sosednja zemljišča.
(3) Pri oblikovanju zunanje ureditve na ravnem terenu nasipavanje in odkopavanje zemeljskih mas ne sme presegati +/- 0,5 m glede na višino terena sosednjih zemljiških parcel.
(4) Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi s štirimi ali več stanovanji se zagotovi najmanj 15 m2 zelenih površin. Na njih se uredijo površine za igro mlajših otrok od 12 leta in površine za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov.
(5) Zasajanje visoko alergenih rastlinskih vrst in rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge strupene dele ter tujerodnih vrst, ni dovoljeno.
(6) Površine od dostopnih cest do vhoda stavb družbene infrastrukture se uredijo kot javne pohodne površine, brez arhitektonskih ovir.
(7) Površine pred vhodi v trgovske stavbe in stavbe storitvenih dejavnosti se ustrezno zavarujejo pred prometnimi povoznimi površinami (konfini, robniki ipd.) in uredijo kot manjše ploščadi oz. kot pohodne površine.
(8) Pri proizvodnih objektih se mejo proti območjem z drugo podrobnejšo namensko rabo, ne glede ali je vmes cesta, zasadi z vrsto dreves ali visokih grmovnic.
(9) Parcele objektov malega gospodarstva za proizvodne dejavnosti se po meji z drugimi parcelami, razen meje z javno cesto, zasadi z zimzeleno vegetacijo.
(10) Na 4 parkirna mesta se zasadi 1 drevo, ne glede za katero dejavnost so urejena.
79. člen
(urejanje zelenih in javnih površin)
(1) Zasipavanje strug ni dovoljeno. Zasipavanje dolin ni dopustno brez soglasja pristojnega organa. Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati, razen v primeru povečanja varnosti in zaščite.
(2) Obstoječe drevorede in drugo drevesno vegetacijo v naseljih se ohranja in po potrebi nadomešča.
(3) Ob cestah z urejenimi ali načrtovanimi stranskimi zelenicami v širini najmanj 2 m, se uredi drevorede. Ob novih pomembnejših prometnicah se izvede vsaj enoredna zasaditev.
(4) Ureditve, objekti, naprave in ograje na površinah za oddih, rekreacijo in šport – ZS so na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranja neutrjene, raščene površine.
(5) Otroška igrišča morajo biti odmaknjena od prometnic in ustrezno zavarovana.
(6) Ureditev pokopališča se izvede skladno z določili predpisov o pokopališki dejavnosti. Na območju pokopališča je v skladu z določili tega odloka dopustna postavitev ograj, funkcionalnih objektov (mrliška veža, idr.) ter objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Prostor za odlaganje smeti se vsaj delno vizualno zakrije. Parkirišče se zasadi v skladu z določili predmetnega odloka.
(7) Pohodne javne površine (ploščadi, trgi, razširjeni pločniki ipd.) se izvedejo brez arhitektonskih ovir, v večji meri se tlakujejo, ustrezno odvodnjavajo, opremijo z elementi registra ulične in parkovne opreme, s simbolnimi likovnimi ali arhitekturnimi elementi in zasadijo.
3.1.6 UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
80. člen
(varovalni pasovi ob prometnicah)
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostoru varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste oz. z njegovim soglasjem. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega zemljišča oziroma meje parcele v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče in je na vsako stran ceste širok pri:
- avtocesti (AC) 40 metrov,
- regionalni cesti (R) 15 metrov,
- lokalni cesti (LC) 8 metrov,
- zbirni mestni in zbirni krajevni cesti (LZ) 8 metrov,
- mestni in krajevni cesti (LK) 8 metrov,
- javni poti (JP) 5 metrov,
- pri državni kolesarski cesti in poti 2 metra.
V varovalnem pasu državne ceste je širitev ureditvenih območij naselij, namenjenih graditvi stanovanjskih objektov, prepovedana.
(2) Pri vseh posegih v prostor v varovalnem koridorju avtoceste se zaradi zagotavljanja možnosti za širitev avtoceste upošteva odmik minimalno 10,0 m obojestransko od roba cestnega zemljišča.
(3) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oz. območij spremenjene namenske rabe prostora, to je ukrepov varstva pred hrupom in ukrepov pred drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja avtoceste, je obveznost lokalne skupnosti oz. investitorjev posegov. Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova območja urejanja ob avtocesti oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.
(4) V varovalnem pasu avtoceste ni dopustna gradnja stanovanjskih ali drugih za hrup občutljivih objektov. Prav tako ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
81. člen
(gradnja in urejanje cestnega omrežja)
(1) Pri novogradnji ali rekonstrukciji cestne infrastrukture se upoštevajo vsi relevantni faktorji za umeščanje v prostor vključno z veljavnimi prometno tehničnimi predpisi in njihovimi usmeritvami o prečnih profilih posameznih kategorij cest.
(2) Kadar zaradi prostorskih omejitev ni mogoče zagotoviti minimalnih elementov ceste, so mestoma lahko zožitve ali se posamezni elementi ceste mestoma izpustijo ali je treba predvsem v naseljih spremeniti prometne razmere z režimskimi ukrepi, kot so: zmanjšanje hitrosti, preusmeritev prometa, uvedba enosmernega prometa, izven naselij pa na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča. Izogibališča se praviloma uredijo za vozila, ki vozijo navzdol. Širina ceste mora vedno omogočati dovoz na zemljišča.
(3) Za vsako gradbeno parcelo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste ali posredno preko drugih površin ob pridobljeni služnosti. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto.
(4) Vzdolž cest in v območjih križišč in priključkov se zagotavlja preglednost za vse udeležence v prometu. Vse vertikalne ovire višje od 1,0 m (stalne in začasne) se locirajo izven polja preglednosti.
(5) Na koncu slepih ulic daljših od 80 m, kadar vozila nimajo v bližini možnosti za obračanje, se uredi obračališča.
(6) Vse ceste je treba ustrezno površinsko izvesti, odvodnjavati in redno vzdrževati.
(7) Meteorna in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega zemljišča. Izvedba odvodnjavanja in novo načrtovane ureditve ne smejo poslabšati hidroloških razmer na cestnem zemljišču ali poslabšati funkcionalnosti obstoječega sistema odvodnjavanja avtoceste in na kakršenkoli način poslabšati stabilnostnih razmer cestnega zemljišča in njegovega vplivnega območja.
(8) Gozdne prometnice se načrtujejo, gradijo in vzdržujejo skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje gradnje, vzdrževanja in način uporabe gozdnih prometnic.
(9) Pri rekonstrukcij ali vzdrževalnih delih na odsekih cest, kjer so evidentirane črne točke povoza dvoživk, se načrtuje prehode in zaščitne ograje za neovirano prehajanje le-teh.
(10) Posegi na odsekih obstoječih cest, ki segajo v poplavna območja, so dopustni le pod pogoji in omejitvami iz zakonodaje s področja voda.
82. člen
(parkiranje)
(1) Za potrebe novogradenj, prizidav ali sprememb namembnosti obstoječih stavb je treba zagotoviti parkirna mesta na gradbeni parceli. Kadar parkirnih mest ni mogoče urediti na gradbeni parceli, jih je dopustno urediti na javnih ali zasebnih parkirnih površinah ob soglasju pristojnega organa občinske uprave. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
(2) Potrebno število parkirnih mest se določi skladno s tabelo v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti:
Tabela za določitev minimalnega števila parkirnih mest za motorna vozila – PM in kolesa - PMk:
| VRSTE OBJEKTOV |
ŠTEVILO PM |
ŠTEVILO PMk |
| 1. STANOVANJSKE STAVBE |
| enostanovanjske stavbe |
2 PM / stanovanjsko enoto |
- |
| dvostanovanjske stavbe |
2 PM / stanovanjsko enoto + 1 PM za obiskovalce |
- |
| tri- in večstanovanjske stavbe |
2 PM / stanovanjsko enoto + 20 % za obiskovalce |
2 PMk / stanovanjsko enoto + 1 PMk / 5 stanovanjskih enot za obiskovalce |
| stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
0,8 PM / 1 stanovanjsko enoto + 10 % na terenu za obiskovalce |
1 PMk / 2 stanovanjski enoti + 1 PMk / 10 stanovanjskih enot za obiskovalce |
| stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: študentski domovi, delavski domovi, samostani |
1 PM / 4 postelje + 10 % na terenu za obiskovalce |
1 PMk / 2 postelji |
| stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: dijaški domovi |
1 PM / 12 postelj + 10 % na terenu za obiskovalce |
1 PMk / 2 postelji |
| stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: domovi za starejše osebe, varne hiše, druge stavbe za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje |
1 PM / 5 postelj, od tega 50 % za obiskovalce |
1 PMk / 4 postelje + 1 PMk / 20 postelj za obiskovalce |
| 2. GOSTINSKE STAVBE |
| hotelske in druge podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM/2 postelji, od tega najmanj 75 % PM za goste + 1 PM/4 sedeže v restavraciji (v primeru restavracije v stavbi) + 1 PM/2,5 zaposlenih |
1 PMk / 6 postelj + 1 PMk / 4 sedeže v restavraciji |
| gostilne, restavracije in točilnice |
1 PM/4 sedeže + 1 PM/1 tekoči meter točilnega pulta, minimalno 3 PM |
1 PMk / 4 sedeže v restavraciji |
| druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: mladinska prenočišča, ipd. |
1 PM / 8 postelj oz. ležišč + 1 PM/2,5 zaposlenega |
1 PMk / 5 postelj |
| 3. POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE |
| stavbe javne uprave, stavbe bank, pošt in zavarovalnic |
1 PM / 50 m2 BTP, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce |
1 PMk / 60 m2 BTP |
| druge poslovne stavbe, konferenčne in kongresne stavbe |
1 PM / 60 m2 BTP |
1 PMk / 60 m2 BTP |
| 4. TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI |
| trgovske stavbe nad 500 m2 BTP |
1 PM / 25 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
1 PMk / 100 m2 BTP |
| trgovske stavbe pod 500 m2 BTP |
1 PM / 40 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM in ne manj kot 2 PM za obiskovalce |
1 PMk / 100 m2 BTP |
| odprte in pokrite tržnice |
1 PM / 50 m2 prodajne površine, od tega najmanj 75 % PM in ne manj kot 2 PM za obiskovalce |
1 PMk / 100 m2 BTP ali 1 PMk / 5 stojnic |
| oskrbne postaje |
1 PM / 50 m2 prodajne površine, od tega najmanj 75 % PM in ne manj kot 2 PM za obiskovalce |
1 PMk / 200 m2 BTP |
| stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnice in avtomehanične delavnice |
1 PM / 50 m2 BTP in ne manj kot 2 PM |
1 PMk / 100 m2 BTP |
| stavbe za storitvene dejavnosti avtopralnice |
3 PM / pralno mesto |
- |
| stavbe za storitvene dejavnosti - avtomehanične delavnice |
5 PM / popravljalno mesto |
- |
| 5. INDUSTRIJSKE IN SKLADIŠČNE STAVBE |
| industrijske stavbe |
1 PM / 60 m2 BTP in ne manj kot 2 PM |
1 PMk / 100 m2 BTP |
| rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe |
1 PM / 150 m2 BTP za stavbe s strankami ali 2 PM za stavbe brez strank |
2 PMk |
| 6. STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA |
| stavbe za kulturo in razvedrilo: kinodvorane, gledališča, cirkusi ipd. |
1 PM / 5 sedežev, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
1 PMk / 20 sedežev |
| stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne prireditve, igralnice, plesne dvorane in diskoteke, glasbeni paviljoni ipd. |
1 PM / 50 m2 BTP |
1 PMk / 100 m2 BTP |
| muzeji, arhivi, knjižnice |
1 PM / 80 m2 BTP |
1 PMk / 50 m2 BTP |
| stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo: stavbe za predšolsko vzgojo |
2 PM / oddelek, od tega 20 % za kratkotrajno parkiranje |
2 PMk / oddelek |
| stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo: stavbe za osnovnošolsko izobraževanje |
1 PM / učilnico, od tega 20 % za kratkotrajno parkiranje |
1 PMk / 5 šolarjev (od tega 30 % za skiroje) |
| stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo: stavbe za srednješolsko izobraževanje |
1 PM / učilnico |
1 PMk / 5 dijakov |
| stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo: stavbe za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami |
1 PM / oddelek + 1 PM za kratkotrajno parkiranje |
1 PMk / oddelek |
| stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo: stavbe za neinstitucionalno izobraževanje |
1 PM / 50 m2 BTP |
1 PMk / 50 m2 BTP |
| stavbe za zdravstveno oskrbo: domovi za dolgotrajnejše zdravljenje in nego, stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvena oskrba |
1 PM / 3 postelje, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce |
1 PMk / 10 postelj |
| stavbe za zdravstveno oskrbo: stavbe za zdravstveno oskrbo in nego bolnih in poškodovanih, dispanzerji, ambulante, zdravstvene posvetovalnice, stavbe za rehabilitacijo in transfuzijo krvi, veterinarske klinike, veterinarske ambulante ipd. |
1 PM / 30 m2 BTP, od tega najmanj 50 % PM in ne manj kot 3 PM za obiskovalce |
1 PMk / 100 m2 BTP |
| stavbe za šport: stavbe za dvoranske športe |
1 PM / 75 m2 BTP + 1 PM / 10 gledalcev (v primeru prostorov za gledalce) |
1 PMk / 100 m2 BTP + 1 PMk / 10 gledalcev (v primeru prostorov za gledalce) |
| druge stavbe za šport in rekreacijo: wellness, centri za fitnes ipd. |
1 PM / 25 m2 BTP |
1 PMk / 25 m2 |
| 7. DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE |
| nestanovanjske kmetijske stavbe (samo v primeru, če se stavba ne gradi v sklopu kmetijskega gospodarstva) |
2 PM |
- |
| stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM / 10 sedežev |
1 PMk / 20 sedežev |
| druge stavbe: prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč |
1 PM / 100 m2 BTP, od tega najmanj 20 % PM in ne manj kot 2 PM za obiskovalce |
1 PMk / 100 m2 BTP |
| 8. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
| športna igrišča |
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev (v primeru prostora za gledalce), vendar ne manj kot 4 PM |
1 PMk / 250 m2 površine + 1 PMk / 10 gledalcev (v primeru prostorov za gledalce) |
| drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
1 PM / 500 m2 površine, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
1 PMk / 500 m2 površine |
| pokopališča |
1 PM / 50 grobov vendar ne manj kot 10 PM |
1 PMk/100 grobov vendar ne manj kot 10 PMk |
| končna avtobusna postajališča |
- |
2 PMk |
(3) Parkirne površine za vse stavbe razen EP in EN morajo imeti 5 % parkirnih mest (vendar najmanj eno parkirno mesto) namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.
(4) V primeru zagotavljanja več kot 10 parkirnih mest za osebna vozila v središčih naselij, je treba zagotovi dodatnih 5 % parkirnih mest za enosledna vozila.
(5) Kadar na pripadajoči gradbeni parceli ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je moč manjkajoče število parkirnih mest, razen parkirnih mest namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički, zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 metrov, in če je omogočena njihova trajna uporaba. Ta izjema ne velja za parkirna mesta za stavbe javne uprave, za stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter za stavbe za zdravstveno oskrbo.
83. člen
(dostava in intervencija)
(1) Za objekte z nestanovanjsko dejavnostjo se zagotovijo dovozi za dostavna vozila in manipulativne površine. Dostavna mesta se lahko izjemoma in s soglasjem upravljavca uredijo ob vozišču javne ceste le v primerih, ko to ni možno na lastnem zemljišču oziroma na gradbeni parceli.
(2) Do vseh stavb se zagotovi minimalno 3,0 m širok dovoz za intervencijska vozila in možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko načrtovane tudi po peš površinah.
(3) Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno dimenzionirane, utrjene, odvodnjavane in urejene brez ovir.
84. člen
(površine za kolesarje)
(1) Površine za kolesarje se v skladu z veljavnim predpisom o kolesarskih površinah v občini lahko urejajo različno glede na prostorske razmere in druge relevantne faktorje.
(2) Po trasah turističnih kolesarskih povezav in vzdolž regionalnih cest se uredijo kolesarske poti, v naseljih in ob turističnih znamenitostih pa odstavna mesta za kolesa.
(3) Stojala za kolesa ne smejo ovirati peš prometa, vhodov, dovozov, dostopov do parkirnih ur, hidrantov ipd. Potrebno število parkirnih mest za kolesa se določi skladno s tabelo v 79. členu v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Odstavna mesta za kolesa se uredijo tudi na večjih javnih površinah.
85. člen
(površine za pešce)
(1) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez ovir in osvetljeni. Oblikovanje peš površin naj se odraža v materialih tlaka (različne barve in tlaki, hrapavi materiali), javni razsvetljavi, označevanju, usmerjanju, urbani opremi, osončenosti, ureditvi. Kadar se pešci vodijo v sklopu motornega prometa, se barvno ali z drugo vrsto tlaka optično vodijo po robu prometne površine.
(2) Pločniki se uredijo na vseh šolskih poteh in ob pomembnejših cestah (ceste z večjo prometno obremenitvijo in v centralnih območjih). Pločnik mora biti, kjer to dopuščajo prostorske možnosti, širok minimalno 1,5 m, dopustna so odstopanja v skladu z razmerami v prostoru.
(3) Pri premagovanju manjših višinskih razlik se uredijo klančine maksimalnega nagiba 8 %, dolžine do 9 m in svetle širine 90 cm. Klančine so lahko bolj strme in daljše v primeru, da so predvidena dvigala za invalide. Majhne klančine se uredi tudi namesto robnikov na prehodih za pešce. Pločnik se na uvozih na parcele niveletno ne znižuje, ampak se uvozi uredijo preko posnetega robnika.
(4) Pešpoti za šport in rekreacijo se urejajo ob kategoriziranih in nekategoriziranih cestah in poteh ter drugih stavbnih zemljiščih po predhodnem soglasju lastnika zemljišča.
86. člen
(umirjanje prometa)
Mirne prometne cone so območja omejene hitrosti ali območje umirjenega prometa. V njih se izvajajo ukrepi umirjanja prometa: sistemski, regulativni in opozorilni ukrepi, grbine in ploščadi, zožitev vozišča in razmejitev smernih vozišč, zamik osi vozišča.
87. člen
(avtobusna postajališča)
Avtobusna postajališča se uredijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo predmetno področje. Praviloma se uredijo razpoznavno ob državnih cestah načeloma v zalivu izven vozišča, ob ostalih cestah pa so lahko urejena tudi na vozišču ali ob pomolu. Opremijo se z enotnimi nadstreški, s klopmi, koši za odpadke ter informacijami o prevozu.
3.1.7 UREJANJE IN PRIKLJUČEVANJE NA GJI
88. člen
(splošne določbe)
(1) Gradnja objektov, razen objektov GJI, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Gradnja je dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če komunalna oprema ni potrebna za normalno uporabo objekta ali se ta izvaja sočasno z gradnjo objektov. Predpisana komunalna oprema se lahko zagotovi tudi na način, ki ga določajo drugi predpisi, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša strokovna služba Občine. Vse gradnje in drugi posegi v varovalnih pasovih GJI se lahko izvajajo le v skladu s pogoji in s pozitivnim mnenjem oziroma soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(2) Vsa GJI se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Vsi posegi na GJI ter gradnja in posegi v varovalnih pasovih GJI se lahko izvajajo le pod pogoji in s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI se praviloma gradijo na javnih površinah in le izjemoma izven njih, na območjih naselij se izvedejo podzemno.
(4) Potek GJI mora omogočati nemoteno obratovanje in vzdrževanje ter priključevanje vseh objektov znotraj posameznega gravitacijskega območja.
(5) Komunalne in energetske objekte se praviloma postavlja v sklopu objekta ali samostojno na vizualno neizpostavljeno mesto in z ustrezno zunanjo ureditvijo.
(6) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znašajo na vsako stran:
- za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 40 m;
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 10 m;
- za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15,00 m,
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3,00 m,
- za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 10,00 m,
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV: 1,00 m,
- za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1kV: 1,50 m,
- za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti: 2,00 m,
- za plinovod prenosnega sistema zemeljskega plina: 65,00 m,
- od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj: 65,00 m,
- plinovod distribucijskega sistema zemeljskega plina: 5,00 m,
- od vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje): 3,0 m.
89. člen
(oskrba s pitno vodo)
(1) Na območjih z zgrajenim vodovodnim omrežjem, na katerega je tehnično možna priključitev, se morajo vsi obstoječi in predvideni objekti priključiti na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja in veljavnimi predpisi. Izjemoma se dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, vrtina, vodnjak, kapnica, cisterna) ob pridobitvi dovoljenja s strani pristojnega organa. Novi objekti se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine pitne in požarne vode.
(2) Za oskrbo prebivalstva se zagotavlja le zdravstveno ustrezna pitna voda.
(3) Pri gradnji objektov in drugih posegov se upošteva minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
90. člen
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Kanalizacijski sistem se načrtuje in gradi vodotesno ter v ločenem sistemu za odvajanje odpadnih komunalnih in prečiščenih padavinskih vod, ki se prednostno ponikajo. Izjemoma je pri rekonstrukcijah in nadgradnjah obstoječega sistema dopustna izvedba mešanega kanalizacijskega sistema. Kanalizacijski sistemi se zaključijo z iztokom oz. čiščenjem na komunalni čistilni napravi.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca. Na območjih, kjer to ni možno, so do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja obvezni individualni ali skupinski sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija). Tehnološke odpadne vode se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno ustrezno očiščene in ustrezajo pogojem za iztok v javno kanalizacijo.
(3) Padavinske vode iz manipulativnih in parkirnih površin in zaledne vode se odvaja v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo odvajanje padavinskih voda.
(4) Neonesnaženo padavinsko vodo se odvaja v ponikovalnice, odprte jarke in vodotoke. Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se vodo v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(5) Čistilne naprave se umeščajo v prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin. Lokacija mora omogočati morebitno razširitev ali nadgradnjo čistilne naprave. Območje čistilne naprave je treba ograditi in deloma vizualno zakriti z vegetacijo ter zaradi preprečevanja širjenja vonjav pri načrtovanju in obratovanju ČN uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
(6) Pri začasnih objektih in dejavnostih, kjer dejavnosti generirajo odpadne komunalne vode (npr. gostinstvo, šport, gradbišča), so dopustne ureditve z mobilnimi greznicami in kemičnimi WC.
91. člen
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)
(1) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako, da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja, skladno s predpisi, ki urejajo to področje. Pri lociranju objektov in naprav se upošteva stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(2) Pri projektiranju in gradnji elektroenergetskih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne predpise, ki urejajo področje elektroenergetike in javne razsvetljave.
(3) Elektroenergetsko omrežje se obnavlja, rekonstruira in izgrajuje. Za vse obstoječe enosistemske prenosne daljnovode se predvidi rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.
(4) Srednje napetostno elektroenergetsko distribucijsko omrežje se v naseljih zgradi v podzemni izvedbi. Gradnja nadzemnega srednjenapetostnega in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja se dovoli le izven naselij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru.
(5) Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se na območjih naselij ob gradnji ali rekonstrukciji praviloma izvede podzemno. Nadzemna izvedba je dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru (npr. arheološka dediščina). Nadzemna gradnja je dopustna pod pogojem, da ne poteka v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(6) Transformatorske postaje se gradi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Zagotovi se ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa se upošteva določila predpisov o elektromagnetnem sevanju in hrupu.
(7) Postavljanje samostoječih transformatorskih postaj na vidno izpostavljenih mestih, na večjih javnih površinah ter v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ni dovoljeno. Če to ni možno, naj bodo postavljene neopazno, umaknjeno na rob in iz smeri vedut na prostorske dominante.
(8) Za potrebe izgradnje območij za katere bo potrebna večja priključna moč, se izdela raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
(9) V EUP, ki posegajo v varovalni pas DV, in EUP, ki posegajo v varovalni pas RTP, se upoštevajo omejitve določene s predpisi, ki se nanašajo na pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(10) Javna razsvetljava se ureja skladno s predpisi, ki urejajo to področje ter z ukrepi, ki so definirani v LEK. Ti določajo novogradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo javne razsvetljave z vzpostavitvijo centralne regulacije javne razsvetljave, zamenjavo zastarelih svetilk z energetsko učinkovitejšimi, uporabo svetilk, ki ne sevajo navzgor, imajo večji svetlobni tok, svetlobni izkoristek, daljšo življenjsko dobo idr.. Razsvetljava javnih objektov naj bo energijsko varčna.
(11) Infrastrukturne elemente oz. tehnološke naprave z inštalacijami za izrabo sončne energije (sončni kolektorji, proizvodne naprave na sončno energijo) je dopustno nameščati na vse objekte, na objekte, ki so predmet varstva kulturne dediščine pa le v soglasju s pristojnimi organi.
(12) Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije na objekte ni dopustna.
92. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se upošteva veljavne predpise, ki urejajo to področje ter skladno z njimi varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev. Pogoje za priključitev objektov na plinovodno omrežje določi upravljavec plinovoda.
(2) Do izgradnje prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja in na območjih, kjer plinovodno omrežje ni predvideno, je za oskrbo s plinom dopustna postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin z lokalnim oziroma internim plinovodnim omrežjem. V primeru ogrevanja z UNP, se rezervoarji locirajo na dostopnih mestih in v skladu z veljavnimi predpisi. V primeru ogrevanja iz skupnega rezervoarja na UNP za več objektov skupaj, mora biti plinovodna instalacija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin.
93. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav brezžičnih sistemov se izvede podzemno, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij se dovoli tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega primarnega in sekundarnega omrežjem elektronskih komunikacij (telekomunikacijski vodi in kabelska kanalizacija). Obstoječe omrežje elektronskih komunikacij se glede na pozidavo po potrebi ustrezno zaščiti ali prestavi na osnovi projektne rešitve. Pri umeščanju elektronske komunikacijske opreme v prostor ima nadgradnja obstoječega prednost pred novogradnjami.
(3) Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in dostopovne točke) je treba upoštevati predpise s področja graditve elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
- Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo I, P, E, B in O. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da čim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišč.
- Baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju ter na otročka igrišča in pokopališča, razen pod pogojem, da s term izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik.
- Bazne postaje se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
- Baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini prostorskih dominant.
- Kadar je na območju, ki se ureja, ali na objektu, ki je predviden za rušenje zakonito nameščena bazna postaja, je za čas gradnje dopustno postaviti začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani, novo pa je ne glede na ostale določbe tega prostorskega akta dopustno postaviti na nov objekt ali na območje, ki je urejeno na novo.
- Bazne postaje je na varovalnih območjih. kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega organa.
- Na celotnem območju občine je na vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.
(4) Namere o načrtovanih gradnjah na fizični infrastrukturi, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja elektronske komunikacije, je treba javiti na Agencijo za komunikacijska omrežje in storitve, da se lahko zainteresirani investitorji vključijo v načrtovanje oziroma skupno gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij. Pri gradnji GJI, ki se financira iz javnih sredstev, se mora predvideti položitev prazne kabelske kanalizacije za potrebe elektronskih komunikacij.
3.1.8 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
94. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine) so: kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora in veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno s prizidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji (PIP), kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu:
- za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;
- za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;
- za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
- Prepovedano je predvsem odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati dna vodotokov ter jezer in se sidrati, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
- Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev kot npr. če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
- V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
- za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
- za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s podrobnejšimi PIP, ki veljajo za to območje urejanja.
(13) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(14) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba varstva nepremične dediščine. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je treba pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah; obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba varstva nepremične dediščine.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
95. člen
(ohranjanje narave)
(1) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del na zavarovanem območju ali naravni vrednoti se pridobi naravovarstvene pogoje in soglasja pristojnega organa.
(2) V območjih ohranjanje narave z varstvenim statusom se agromelioracijski ukrepi ne izvajajo oziroma se izjemoma izvajajo kot nezahtevne agromelioracije pod pogoji, ki jih opredeli pristojni organ za področje ohranjanja narave.
(3) Na posamezni vrsti naravne vrednote se posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi varstva narave:
- na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;
- na drevesni naravni vrednoti tako, da se na rastišču ohranja nespremenjene življenjske razmere in da se ne poslabša stanje drevesa;
- na zoološki naravni vrednoti tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali in se omogoča njihovo dolgoročno preživetje;
- na botanični naravni vrednoti tako, da se ohranijo razmere na rastišču in rastline zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;
na ekosistemski naravni vrednoti tako, da se ne spremenijo kvaliteta ekosistema in se ohrani naravno ravnovesje.
(4) Na območju pričakovanih naravnih vrednot se pri obsežnih zemeljskih delih kot so gradnja cest, železnic, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov in rudarska dejavnost, območni enoti pristojnega organa za varstvo narave omogoči spremljanja stanja nad zemeljskimi in gradbenimi deli. Pri posegih, povezanih z manjšimi zemeljskimi deli (stanovanjske hiše, bazne postaje ipd.), je v primeru najdbe naravne vrednote investitor ali izvajalec o tem dolžan obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave.
(5) Pri načrtovanju in gradnji cest se upošteva morebitna prisotnost dvoživk. Prenova podstrešij in osvetlitev cerkva ter objektov, kjer so evidentirana kotišča netopirjev, se izvede na za netopirje ustrezen način.
(6) Na ekološko pomembnih območjih se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov. S posegi in dejavnostmi se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost, kvaliteta ter povezanost habitatov populacij.
(7) S posegi in dejavnostmi na posebnih varovanih območjih se:
- ohranja naravna razširjenost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter habitatov naravovarstveno pomembnih rastlinskih ali živalskih vrst;
- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
- ohranja ali izboljšuje kakovost habitata naravovarstveno pomembnih rastlinskih ali živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejšo življenjsko fazo kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
- ohranja povezanost habitatov populacij naravovarstveno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst;
- čas izvajanja posegov kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in ciklom razmnoževanja rastlin;
- ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter genetsko spremenjenih organizmov.
(8) Na območjih ohranjanja biotske raznovrstnosti v krajini se posegi v prostor načrtujejo in izvajajo tako, da se :
- prednostno ohranjajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
- odstranjuje in preprečuje širjenje invazivnih tujerodnih vrst.
3.1.9 VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
96. člen
(varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Pri gradnji objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in deponira ločeno od nerodovitnih tal ter uporabi za rekultiviranje, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
(2) Kmetijska zemljišča se obdeluje tako, da je možnost erozije tal čim manjša. Dopustna je izboljšava ekološkega stanja tal v skladu s predpisom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov v primeru rekultiviranja tal, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
97. člen
(varstvo gozdov)
(1) Posegi v območje gozdov so dovoljeni le v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami s področja gozdov, divjadi in lovstva ter s soglasjem pristojne inštitucije za področje gozdov. S posegi se ne ogroža funkcij gozda, ne razvrednoti ali poškoduje gozda in njegovega roba.
(2) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot to določa OPN, se do pozidave z gozdom gospodari v skladu z veljavno področno zakonodajo.
(3) Na območjih z majhnim deležem gozda se z načrtovanjem objektov linijske infrastrukture v čim večji meri izogiba gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic se zagotovi prehode za divjad. Lokacije prehodov ugotovi pristojna inštitucija za področje gozdov v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Posege in ureditve na stavbnih in kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob.
(6) Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:
- stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 25,0 m;
- ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni najmanj 1,0 m;
- če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti od gozdnega roba odmaknjeni najmanj 4 m.
(7) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, kot je določen v prejšnjem odstavku, če je iz soglasja pristojne inštitucije za področje gozdov razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(8) Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot so bili zagotovljeni pred posegom.
(9) Poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na gozdnih tleh.
(10) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča prizadevati za ohranjanje oziroma za novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.
(11) V času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom so prepovedani sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih.
(12) V skladu s predpisi o gozdovih se morebitnih panjev ter odvečnega odkopnega materiala, ki bi nastal pri gradnji, ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. Obsipanje stoječega gozdnega drevja v času gradnje ali po dokončni ureditvi objekta ni dovoljeno.
(13) Po končani gradnji je treba, ob predhodno pridobljenem soglasju lastnika, sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
(14) Drevje na stavbnih zemljiščih se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. O pričetku in zaključku del v območju gozda je potrebno obvestiti krajevno pristojne delavce pristojne inštitucije za področje gozdov.
(15) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila predpisa, ki ureja izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo in zlaganje gozdnih Iesnih sortimentov in predpisa, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.
(16) Krčitev gozda za kmetijske namene do 0,5 ha se lahko izvaja le z dovoljenjem pristojne inštitucije za področje gozdov.
(17) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena oziroma je dovoljena le primerih, ki so določeni z veljavnimi predpisi s področja gozdov.
(18) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
98. člen
(varstvo površinskih voda)
(1) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Za vsak poseg na vodno ali priobalno zemljišče, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje in varstvo voda. Vodno soglasje je potrebno tudi za:
- poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po pristojnem zakonu;
- poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;
- poseg na varstvenih in ogroženih območjih;
- poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;
- poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
- hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(3) Pri načrtovanju prostorskih ureditev se upošteva zunanja meja priobalnih zemljišč, ki sega:
- na vodah 1. reda: 15 metrov od meje vodnega zemljišča v naseljih oziroma najmanj 40 metrov izven območij naselij,
- na vodah 2. reda: 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(4) Posegi in ureditve na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustni le za izjeme skladno z veljavno zakonodajo s področja voda in 57. členom tega odloka. Dodatno se pri poseganju na vodna in priobalna zemljišča upošteva:
- dopustna je ureditev dostopov in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi;
- zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, izjemoma le na krajših razdaljah za ureditev dostopa oz. prehoda preko vodotoka za objekte javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh);
- posege in ureditve se načrtuje na način, da se zagotovi prost prehod ob vodnem dobru;
- z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima oz. je treba zagotoviti ustrezne izravnalne in omilitvene ukrepe;
- dopusti se gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja se dopusti, razen če je s podzakonskim predpisom določeno drugače.
- pri načrtovanju lokalne prometne infrastrukture se izogiba poplavnim območjem in gradnjo predvidi izven priobalnih zemljišč. Izjeme so dopustne le v skladu z veljavnimi predpisi;
- gradnja premostitev in drugih objektov na vodnem ter priobalnem zemljišči se načrtuje tako, da se zaradi posegov ne povečuje poplavna ogroženost in niso potrebne druge prostorske ureditve na porečju, ter da se s posegom ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim;
- pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, se izogiba priobalnim zemljiščem, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječe stabilnosti brežin vodotokov;
- prečkanja okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske GJI pod strugo vodotoka se izvede tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka;
- pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav se izdela hidrološko – hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri tem se ne smejo poslabšati odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, oz. ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju;
- prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
- na območju vodnih pregrad ob morebitnih sanacijah se načrtuje dvosmerni prehod za vodne živali;
- prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda, in pet metrov od meje brega voda 2. reda.
(5) Za raziskavo podzemnih voda se pridobi dovoljenje za raziskave v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Pred gradnjo ali drugimi prostorskimi ureditvami in posegi na obali ali v vodi vodotoka, po katerem se lahko izvaja plovba plovil po celinskih vodah, je potrebno zaradi možnega vpliva na varnost plovbe predhodno pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga na podlagi predpisov, ki urejajo plovbo po celinskih vodah, izda pristojni organ za pomorstvo.
99. člen
(varstvo vodnih virov in podtalja)
(1) Na vodovarstvenih območjih so posegi in ureditve dopustni v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Vse obstoječe vodne vire se varuje pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Pri izvajanju dejavnosti na vodovarstvenih območjih se upošteva tudi predpise o varstvu voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla ter o uporabi drugih snovi kot gnojil v kmetijstvu.
(3) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
(4) Ob obstoječih objektih merske mreže za monitoring podzemnih voda ni dopustna gradnja in posegi v minimalnem radiju 50 m okoli objekta in ki bi vplivali na gladino in kakovost podzemnih voda, na spremembo infiltracijskih lastnosti tal, na zatekanje ob objektu merske mreže in bi ovirali dostop do objekta merske mreže.
(5) Varstvo tal in podzemnih voda pred onesnaženjem se v času gradbenih del zagotavlja z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in preprečevanjem izteka olj in maziv. Na območju gradbišč je prepovedano vzdrževanje naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali na utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda. Preprečeno mora biti izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo.
100. člen
(varstvo pred poplavami)
(1) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah. Posegi in dejavnosti so dopustni pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za vode ter na podlagi hidrološko-hidravlične analize, ne smejo škodljivo vplivati na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečati poplavne ogroženosti območja.
(2) Gradnja in drugi posegi na poplavnih območjih so dopustni pod pogoji in v soglasju pristojnega organa za upravljanje in varstvo voda ter na podlagi hidrološko-hidravlične analize.
(3) Za poseganje na poplavna območja, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, vključno z EUP POP-106, POP-146, POP-161, POP-238, POP-260, POP-334 in POP-471, je treba, v skladu z veljavnimi predpisi, izdelati hidrološko-hidravlično študijo s karto razredov poplavne nevarnosti. Na podlagi potrjene študije s strani pristojnega organa za upravljanje z vodami se ugotovi obstoječe stanje poplavne nevarnosti in preveri možnost gradnje ter s celovitimi ukrepi zagotovi poplavno varnost na širšem območju posega. Ohranjajo se retencijske površine, ureditve pa se načrtuje celovito, s ciljem zmanjševanja obstoječe poplavne ogroženosti. Do izdelave študije so dopustne rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter gradnje, ki nadomeščajo obstoječe objekte, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda, kar je potrebno dokazati.
(4) Na poplavnih območjih, za katera so bili razredi poplavne nevarnosti že določeni, se morajo vsi posegi načrtovati v skladu s pogoji in omejitvami iz predpisa, ki ureja pogoje in omejitve za poseganje v prostor ter za izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja, pri tem pa zagotoviti, da se s posegi ne povečujejo obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven območja posega. V ta namen je treba skupaj z načrtovanjem gradnje novih objektov načrtovati ustrezne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom gradnje novih objektov.
(5) Na območjih poplav gradnja kleti in podzemnih garaž ni dopustna. Na drugih območjih se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje, obvezno preveri gibanje nivoja podzemne vode.
(6) Na območja, ogrožena zaradi poplav, se ne posega:
- z zadrževanjem voda, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
- tako, da bi se lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
- z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
- s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(7) Za zavarovanje pred škodljivim delovanjem voda so v skladu s študijo »Hidrološko hidravlična študija, karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti ter predlog omilitvenih ukrepov v občini Lenart« (VGB Maribor d.o.o., št. 3719/17, december 2017, december 2020) in študijo »Hidrološko hidravlična študija, karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti ter predlog omilitvenih ukrepov v občini Lenart, Hidrološko hidravlična analiza za neimenovan potok v območju prečkanja obvoznice z Globovnico« (VGB Maribor, 4159/21, december 2021) (v nadaljnjem besedilu: HHŠ) načrtovani naslednji protipoplavni ukrepi:
- območja EUP P-07, P-08, P-09, P-10, P-11, P-12, P-13, P-14, OP-03 - del in OP-20 - del se opredelijo kot območja trajne zaščite obstoječe poplavne površine ob vodotoku Velka;
- območja EUP P-01, P-02, P-03, P-04, P-05 in P-06 se opredelijo kot območja trajne zaščite obstoječe poplavne površine ob vodotoku Globovnica;
- v EUP P-09 se izvede ustrezni inundacijski nasip s spremljajočimi ureditvami;
- v sklopu ureditve povezovalne ceste v EUP L-54/2 in priprave OPPNp za razširitev poslovno-industrijske cone (EUP L-55) se zagotavlja ohranjanje odvodnje na melioracijskem jarku HLINPV_68961
- izvede se ustrezna zapornica na jezeru Radehova;
- na posameznih območjih se izvedejo individualni omilitveni ukrepi:
-
- v EUP L-24 - del, L-48/1 - del, L-48/2, L-48/4, L-53/2, L-54/1 in L-61 se izvede nasutje terena na koto 0,5 m nad koto Q100;
- v EUP L-42 in L-63 se izvede nadvišanje obstoječega nasipa na varnostno višino min. 0,5 m med okvirno stac. km 4+010 do okvirno km 4+317 v dolžini približno 300 m,
- na območju pozidave v naslednjih EUP na objektih na naslednjih zemljiščih:
-
-
- POP-41 na parc. št. 648/3, 648/5, 648/4 in 648/1 vse k. o. 523 Zgornji Žerjavci;
- POP-358 na parc. št. 522/2 k. o. 523 Zgornji Žerjavci;
- POP-27 na parc. št. 501/4 in 501/5 obe k. o. 523 Zgornji Žerjavci;
- POP-456 na parc. št. 837/16 k. o. 523 Zgornji Žerjavci;
- L-48/1, L-48/2 in L-48/3 na parc. št. 1148/6, 1160, 1142/7 in 1156 vse k. o. 532 Lenart v Slovenskih goricah;
- POP-234 na parc. št. 71/3 k. o. 549 Radehova;
- POP-06 na parc. št. 1043 k. o. 532 Lenart v Slovenskih goricah;
- POP-214 na parc. št. 1513/1 in 1513/2 obe k. o. 550 Zamarkova;
- POP-426 na parc. št. 1526 in 2527/2 obe k. o. 550 Zamarkova;
- POP-531 na parc. št. *54 in 447/1 obe k. o. 549 Radehova;
- POP-610 na parc. št. 69/7 k. o. 553 Zgornja Voličina;
- POP-503 na parc. št. 67/1 in 67/2 ter 1152 in 1153 vse k. o. 553 Zgornja Voličina;
- POP-36 na parc. št. 22, 24, 25, 26/1, 1150 in 1142/7 vse k. o. 553 Zgornja Voličina;
- POP-318 na parc. št. 456/3, 456/4 in 456/5 vse k. o. 554 Spodnja Voličina;
- POP-163 na parc. št. 1396/1 in 1396/2 k. o. 550 Zamarkova;
- POP-309 na parc. št. 126/3 k. o. 551 Močna;
- SE-02 na parc. št. 1/1 in *1/1 k. o. 555 Šetarova;
- SE-04 na parc. št. 2/2, 2/3, 2/4, 511/6, 511/2, 511/7 in 4/2 k. o. 555 Šetarova
je treba v fazi projektiranja ukrepov za zavarovanje pred visokimi vodami geodetsko posneti najnižje točke vhodnih odprtin obstoječih stavb (garaže, vhodne odprtine, terase, okna, ipd.). Za izboljšanje poplavne varnosti obstoječe pozidave se po potrebi izvedejo individualni ukrepi varovanja pred visokimi vodami, kot npr. montažni protipoplavni elementi vhodnih odprtin stavb ali ureditev lokalnih protipoplavnih ukrepov.
Parcele so navedene po stanju december 2020. Ukrepi veljajo tudi za morebitne nove parcele, ki bi nastale zaradi izvedbe morebitnih parcelacij. V primeru dvoma se upoštevajo zemljišča oziroma objekti, navedeni v HHŠ.
(8) Pred izvedbo protipoplavnih ukrepov, vezanih na suhe zadrževalnike in nasip ob strugi vodotoka, je treba izdelati strokovne podlage za presojo vpliva posega na vodno in priobalno zemljišče (Elaborat – Presoja vpliva na stanje površinskih voda EPVPovV). V EPVPovV se na podlagi predhodne presoje za vode pristojne inštitucije ugotovi, ali je možno vplive na vodno in priobalno zemljišče ustrezno zmanjšati le z upoštevanjem projektnih pogojev ali je potrebno izdelati EPVPovV.
(9) Prikaz poplavnih območij je sestavni del prikaza stanja prostora.
101. člen
(poseganje na erozijska in plazljiva območja)
(1) Na erozijskih območjih je prepovedano:
- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
- ogoljevanje površin,
- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
- zasipavanje izvirov,
- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
- odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
- odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
- vlačenje lesa.
(2) Na plazljivih območjih je prepovedano:
- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
- poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
- izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) Za gradnjo objektov na plazljivih območjih, ki so prikazana v prikazu stanja prostora na karti št. 4.2. Prikaz območij erozijske nevarnosti, območij plazljivosti, poplavnih in vodovarstvenih območij, je treba zagotoviti naslednje omilitvene ukrepe:
| Številka omilitvenega ukrepa |
Vsebina omilitvenega ukrepa |
| 0 |
Posebni ukrepi niso potrebni, pred izdajo gradbenega dovoljenja se izdela Geološko-geomehansko mnenje |
| 1 |
Gradnja se priporoča na določenem delu parcele s sprejemljivim naklonom. Pred izdajo gradbenega dovoljenja se izdela Geološko-geomehansko poročilo z opredelitvijo ustreznega načina temeljenja in spreminjanja morfologije. |
| 2a |
Zahteva se Inženirsko-geološko poročilo, ki zraven opredelitve ustreznega načina temeljenja in spreminjanja morfologije vsebuje še oceno o stabilnosti terena vsaj na podlagi terenskega ogleda. |
| 2b |
Za presojo stabilnosti (Inženirsko-geološko poročilo iz točke 2a) je treba terensko preveriti morebitno prisotnost podzemne vode ter opredeliti možnosti ponikanja oziroma odvodnjavanja meteornih in zalednih voda. |
| 3 |
Izdelati je potrebno analizo stabilnosti stanja pred in po predvidenem posegu na podlagi osnovnih globinskih geomehanskih raziskav ožjega območja posega (sondažni izkopi, geomehanske vrtine, DPSH, geomehanske laboratorijske preiskave, prisotnost podzemnih voda ipd.). |
| 4 |
Izdelati je potrebno analizo stabilnosti stanja pred in po predvidenem posegu na podlagi podrobnih inženirsko-geoloških raziskav in opazovanj (podrobno inženirsko-geološko kartiranje, strukturne vrtine, inklinometri, piezometri, geodetske meritve pomikov površja ipd.) na širšem območju posega ter predvideti ustrezne varovalne in podporne objekte za izboljšanje stabilnosti. Določiti je potrebno območji vpliva posega in zaledja (meje potencialnih premikov pobočja). Trajni nasipi na pobočjih, višji kot 2 m, in trajni izkopi na vznožjih pobočij, globlji od 2 m, so prepovedani. |
| * |
Za vse izkope, globlje od 2 m, je treba izdelati Načrt zaščite gradbene jame. |
Oštevilčenje stopenj pomeni nadgrajevanje zahtevnosti poznavanja stabilnostnega stanja, zato mora vsaka stopnja podati tudi vsebine iz nižje rangirane stopnje.
(4) Za gradnjo objektov in druge prostorske ureditve na plazljivih in erozijskih območjih, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelati geološko - geomehansko poročilo in pridobiti soglasje pristojne inštitucije s področja upravljanja z vodami.
102. člen
(odpadki)
(1) Ločeno zbiranje ter odvoz in ravnanje z odpadki se ureja v skladu z določili veljavnih predpisov občine s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Komunalne odpadke se zbira v občinskem zbirnem centru ločenih frakcij. Mešane komunalne odpadke, odpadke v proizvodnih procesih in druge se zbira na urejenih zbirnih mestih.
(3) V okviru ravnanja s komunalnimi odpadki se uredi ločeno zbiranje na izvoru, uredijo zbiralnice za ločeno zbiranje frakcij v vseh večjih naseljih, ob večjih gostinskih in turističnih objektih ter na prireditvah na prostem z večjim obiskom, v skladu s predpisi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) S posebnimi in nevarnimi odpadki se ravna v skladu z zanje določenimi predpisi. Zbirati in odlagati jih ni dovoljeno skupaj s komunalnimi odpadki.
103. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor se upošteva predpise s področja varstva pred požarom. Požarno varnost se zagotavlja z:
- ustreznimi odmiki med objekti, od mej parcel ali protipožarnimi ločitvami med objekti za preprečevanje širjenja požara;
- ureditvami dostopnih, dovoznih in delovnih površin za intervencijska vozila in gasilce do objektov in okrog njih;
- zagotavljanjem virov za zadostno oskrbo z vodo z ustreznim pritiskom in pretokom za gašenje požara ter dostopnost do njih.
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja se za zagotavljanje požarne varnosti načrtujejo hidrantni in požarni bazeni ali druge ureditve.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom v skladu z veljavnimi predpisi. Vse intervencijske poti morajo biti utrjene in dimenzionirane glede na značilnosti merodajnega vozila (dimenzija, osna obremenitev) ter urejene brez ovir.
104. člen
(obramba)
V občini ni prostorskih ureditev, objektov in ostale infrastrukture namenjenih izključno za potrebe obrambe.
105. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekte se gradi v skladu s VI./VII. stopnjo potresne intenzitete EMS in projektnim pospeškom tal 0,1 g.
(2) Obrate z večjim ali manjšim tveganjem za okolje se načrtuje z OPPN in na ustrezni razdalji od območij z infrastrukturo in območij, kjer se zadržuje večje število ljudi, skladno z Uredbo o merilih za določitev najmanjše razdalje med obratom in območji, kjer se zadržuje večje število ljudi, ter infrastrukturo
(3) Na območjih tveganj zaradi industrijskih in drugih nesreč se prostorske ureditve načrtujejo in izvajajo tako, da se preprečijo verižne nesreče, prepreči, zmanjša ali zadrži prenos začetih izrednih dogodkov in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja.
3.1.10 VAROVANJE ZDRAVJA
106. člen
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Pri graditvi in obratovanju objektov ter drugih posegih v prostor se upošteva vse predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka, ki veljajo v RS.
(2) Pri pomembnih virih onesnaženja zraka lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotovi izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi v skladu z veljavnimi predpisi ter o rezultatih monitoringa obvesti pristojne občinske službe. Pomembni viri emisij v zrak se umeščajo le v območja proizvodnih dejavnosti.
(3) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko povzročali večje onesnaženje zraka od predpisanih mejnih vrednosti, niso dovoljeni. Vir, ki prekomerno onesnažuje zrak, ne sme obratovati, dokler se ne izvede sanacija, o uspešnosti sanacije pa obvesti pristojni občinski organ.
(4) Pri ogrevanju objektov, pripravi tople vode in tehnoloških procesih se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo čistejši energenti, OVE ali, kjer je to mogoče, zagotovi priključek na skupne kotlovnice.
(5) Pri umeščanju objektov, ki so lahko potencialni vir vonjav, kot so kompostarne, bioplinarne, čistilne naprave in kmetijsko proizvodni objekti, v bližino stanovanjskih, gostinskih, nastanitvenih, upravnih, pisarniških in trgovskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišča, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin, se zagotavlja:
- oddaljenost zunanjega roba območja kompostarne najmanj 300 m pri zaprtem kompostiranju in najmanj 500 m pri odprtem kompostiranju; za bioplinarne: najmanj 300 m in najmanj 500 m pri anaerobni razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem;
- za čistilne naprave in nove objekte namenjene za rejo, ki niso nezahtevni in enostavni objekti, se s strokovno študijo določi ustrezen odmik, ter uporaba takšnih tehnoloških postopkov s katerimi se preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
107. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Stopnje varstva pred hrupom, ki so razvrščene za posamezna območja osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so določene na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju:
| Vrsta PNRP - kratica |
Vrsta PNRP - opis |
Stopnja varstva pred hrupom (SVPH) |
| Območja stavbnih zemljišč |
| SS |
območja stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi |
II./III. |
| SK |
površine podeželskega naselja |
III. |
| SB |
Stanovanjske površine za posebne namene |
II. |
| CD |
druga območja centralnih dejavnosti |
III. |
| CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
III. |
| IP |
Površine za industrijo |
IV. |
| IG |
Gospodarske cone |
IV. |
| IK |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
IV. |
| BT |
Površine za turizem |
II./III. |
| BC |
športni centri |
III. |
| BD |
Površine drugih območij |
IV. |
| ZS |
površine za oddih, rekreacijo in rekreacijo |
III. |
| ZP |
parki |
III. |
| ZD |
druge urejene zelene površine |
III. |
| ZV |
Vrtički |
III. |
| ZK |
pokopališča |
III. |
| PC |
površine cest |
IV. |
| E, O |
območja energetske, okoljske in komunikacijske infrastrukture |
IV. |
| A |
površine razpršene poselitve |
III. |
| Območja kmetijskih zemljišč |
| K1 |
najboljša kmetijska zemljišča |
IV. |
| K2 |
druga kmetijska zemljišča |
IV. |
| Območja gozdnih zemljišč |
| G |
gozdna zemljišča |
IV. |
| Območja voda |
| VC |
celinske vode |
III. |
(2) Na območju poselitve se:
a) v območja z II. SVPH razvrstijo območja EUP:
- s PNRP BT: Z-05, POP-230, POP-305, POP-445, POP-53;
- s PNRP SS: L-04, L-06, L-38, V-01, V-14, V-15, V-16, V-17, S-01, S-02, S-07, S-14, SG-01, SG-02, SG-03, SG-04, SG-07, SG-08, Z-12, Z-18;
b) v območja III. SVPH razvrstijo območja EUP:
- s PNRP BT: M-03, M-04, M-11, M-12, R-06, POP-518, POP-519, POP-579, POP-640;
- s PNRP SS, kjer ni določena II. SVPH.
(3) Vse obstoječe stanovanjske objekte na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Obremenitev posameznega območja varstva pred hrupom s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, na katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
(5) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročati čezmerne obremenitve s hrupom, določene v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pri vseh novogradnjah objektov se predvidi ustrezne ukrepe za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom v času gradnje in obratovanja. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa na viru (aktivni ukrepi) pred ukrepi na stavbah z varovanimi prostori (pasivni ukrepi).
(6) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje zaradi obratovanja vira hrupa in če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Rezultati monitoringa morajo biti dostopni pristojnemu občinskemu organu. V kolikor upravljavec vira hrupa prekomerno obremenjuje okolje je v predpisanem roku dolžan izvesti protihrupno sanacijo in o tem obvestiti pristojni občinski organ.
(7) Na s hrupom preobremenjenih območjih ni dopustno graditi stavb z varovanimi prostori, razen če investitor izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom, s katerimi zagotovi s predpisi ustrezno akustično okolje območja.
(8) Novogradnje stavb z varovanimi prostori v varovalnih pasovih javnih cest niso dopustne v območju prekomerne obremenitve s hrupom. Rekonstrukcije obstoječih objektov pa so dopustne le v primeru, da njihova izvedba ne bo zahtevala dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa. Postavitev protihrupnih ograj je dopustna na podlagi utemeljitve o preseganju hrupa in strokovni podlagi o umestitvi ograje v prostor.
(9) Pri urejanju obstoječih in novo načrtovanih območij proizvodnih dejavnosti, kjer te mejijo na območja stanovanj, se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti, nato se proti notranjosti cone umeščajo proizvodne dejavnosti obrtnega in industrijskega značaja. Obratovanje dejavnosti na takšnem območju lahko poteka le v dnevnem času.
(10) Na prizadetih stavbah z varovanimi prostori so izjemoma dovoljeni tudi ukrepi pasivne zaščite v primeru, da je prekomerna obremenitev s hrupom posledica obratovanja obstoječega infrastrukturnega objekta ali več le teh in obenem aktivna protihrupna zaščita, s katero se bi zagotovilo potrebno zmanjšanje emisije hrupa, ni mogoča (tj. prilagoditev hitrosti vozil, protihrupna ograja, preplastitev vozišča idr.).
(11) Pri gradnji objektov je treba ob umeščanju virov nizkofrekvenčnega hrupa (npr. toplotnih črpalk, klimatskih in prezračevalnih naprav) preprečiti prekomerne negativne vplive zaradi hrupa in vibracij na varovane prostore sosednjih objektov s primerno izbiro lokacije teh virov oziroma z ustrezno zvočno izolacijo.
(12) Pri umeščanju novih območij s povečano stopnjo varstva pred hrupom (predviden OPPN) se naj upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene organizacije ter skladno s tem v OPPN predvidijo ustrezni ukrepi.
(13) Predvajanje žive ali mehanske glasbe na odprtih terasah ali vrtovih gostinskih lokalov je dovoljeno pod pogoji v uporabnem dovoljenju in ob upoštevanju stopnje varstva pred hrupom za območje, na katerem je lociran lokal.
(14) Mejne vrednosti kazalcev hrupa so lahko začasno presežene v času trajanja javnih prireditev na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, ki povzročajo hrup, za kar je treba pridobiti soglasje občinskega organa. Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev s hrupom na javnem shodu na prostem, izda ministrstvo pristojno za okolje. Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom se lahko izda na osnovi Poročila o emisiji hrupa v okolje.
(15) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.
108. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja (razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo), ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo veljavni predpisi s področja elektromagnetnega sevanja.
(2) Pri načrtovanju poselitve v bližini elektroenergetskih in komunikacijskih naprav se upoštevajo stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem (v nadaljevanju: EMS) v skladu z veljavnimi predpisi. V območjih varovalnih pasov daljnovodov veljajo na vseh PNRP pogoji za II. območje varstva pred EMS, posamezne stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem pa so glede na posamezne vrste PNRP določene v tabeli:
| Stopnja varstva pred EMS |
Vrsta PNRP - kratica |
| I. območje |
SS, SK, SB, CD, CU, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, ZK, ZV, A |
| II. območje |
IP, IG, IK, PC, E, O, K1, K2, G, VC |
(3) Zaradi varovanja zdravja ljudi ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori in obratno, novih objektov, ki so vir EMS, ni dopustno umeščati v bližino stavb z varovanimi prostori v manjšem odmiku, ki za obstoječi daljnovod na območju občine napetosti 110 kV znaša 11 - 14 m na višini 1 m od tal.
109. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Osvetljevanje objektov je, ob upoštevanju ukrepov za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, dopustno v skladu s predpisom, ki ureja področje svetlobnega onesnaženja okolja v RS.
(2) Prekomerno osvetljevanje varovanih prostorov se omejuje s predpisanimi mejnimi vrednostmi za osvetljenost na oknih varovanih stanovanj, določenih v veljavnem predpisu, ki ureja področje svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v javno razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca. Za razsvetljavo se lahko uporabljajo le okolju prijazna svetila katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 %.
110. člen
(osončenje)
(1) Stanovanjske stavbe se načrtuje v skladu z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja svetlobo v notranjih prostorih in tehnično smernico, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
(2) Novogradnjam in obstoječim objektom se s primerno umestitvijo objektov v prostor zagotovi minimalno osončenost vsaj 2 uri enega bivalnega prostora dne 21. 12..
111. člen
(kakovostno bivalno okolje)
Kakovostno bivalno okolje se zagotovi s primernim deležem javno dostopnih zelenih površin namenjenih za šport in rekreacijo, površin za urbano vrtnarjenje ter sistemom javnih kolesarskih in pešpoti v in med naselji.
112. člen
(prilagajanje podnebnim spremembam)
Nove posege v prostor se izvaja ob upoštevanju scenarijev podnebnih sprememb. Spremlja se učinkovitost ukrepov za varstvo pred naravnimi nesrečami, ki se jih po potrebi prilagaja in nadgrajuje. Za zmanjšanje učinka toplotnih otokov se, posebej v okolici objektov s prisotnostjo ranljivih skupin ljudi (starejši, otroci, bolni) ali večjih skupin ljudi, zagotavlja primeren obseg zelenih površin in dreves (velja tudi za površine namenjene pešcem, kolesarjem in parkiranju). Pri zasnovi, izvedbi in upravljanju cestne infrastrukture se uporablja gradbene materiale, ki prenesejo večja vremenska nihanja in upošteva druga varnostna tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe (npr. večja verjetnost pojavljanja megle, padanje dreves kot posledica vremenskih ujm ipd.).
113. člen
(kazalci okolja)
(1) Kazalci okolja, ki jih mora s stališča varovanja zdravja ljudi občina spremljati v času veljave tega akta, so:
- število oz. delež objektov, ki se ogrevajo z individualnimi oz. skupnimi kotlovnicami ter načini ogrevanja,
- delež objektov, ki komunalno odpadno vodo (ne)odvaja v kanalizacijo zaključeno s komunalno čistilno napravo,
- delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda oz. lastnih zajetij,
- število nelegalnih in saniranih odlagališč odpadkov,
- površina nepozidanih stavbnih zemljišč,
- kakovost pitne vode na vodnih zajetjih,
- izdatnost vodnih virov in količina zajete pitne vode,
- površine namenskih rab prostora na vodovarstvenih območjih,
- površina stanovanjskih območij in število objektov z varovanimi prostori, izpostavljenimi prekomernemu hrupu zaradi prometa,
- povprečni letni dnevni promet,
- število zavezancev za prve meritve emisij v zrak,
- število zavezancev za prve meritve hrupa in število stanovanjskih objektov, lociranih neposredno ob industrijskih conah,
- poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na prebivalca na leto,
- število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja,
- opremljenost naselij z javno kanalizacijo in proste kapacitete komunalnih čistilnih naprav,
- število oz. delež površin območij PNRP, ki so razvrščena v II. stopnjo varstva pred hrupom,
- število objektov in oddaljenost od območij poselitve, ki so pomembni viri vonjav (farme, kompostarne, bioplinarne…),
- število zbiralnic in zbirnih centrov za odpadke na prebivalca na območju občine,
- deleži javno dostopnih zelenih površin, namenjenih za šport in rekreacijo, površin za urbano vrtnarjenje,
- dolžine javnih kolesarskih in pešpoti v in med naselji,
- površina trajno pokritih tal z neprepustnim materialom,
- kemijsko in ekološko stanje površinskih voda,
- kemijsko in količinsko stanje podzemnih voda,
- kvalitativno in kvantitativno stanje (populacij) redkih, ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst,
- sprememba površin pomembnejših habitatnih tipov,
- število enot kulturne dediščine glede na lastnosti enot,
- število SEVESO obratov in IED upravljavcev,
- število vodnih zajetij za oskrbo s pitno vodo, ki se ne varujejo z VVO na stavbnih zemljiščih,
- ocenjena letna količina emisij toplogrednih plinov,
- stopnja ranljivosti na podnebne spremembe.
(2) Občina mora prebivalstvo periodično obveščati o stanju kazalcev okolja in o uspešnosti izvedbe omilitvenih ukrepov, hkrati mora urediti tudi spremljanje pritožb občanov zaradi vplivov iz okolja.
3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora
114. člen
(Podrobnejši PIP za EUP v naseljih in odprtem prostoru)
(1) Podrobnejši PIP za posamezno EUP kot so v nadaljevanju določeni ali dopolnjujejo ali izključujejo deloma ali v celoti splošne PIP, pri čemer se v celoti upoštevajo s tem odlokom določeni varstveni PIP:
| EUP |
PNRP |
podrobnejši PIP |
| DN-05 |
SS |
Dopustne stavbe se z daljšo stranico postavijo vzporedno s cesto. Na zahodnem delu je dopustna tudi večstanovanjska gradnja. |
| L-11 |
PO |
Na južni polovici EUP s PNRP PO je dopustna le gradnja garažne stavbe ali parkirišča izven vozišča za osebne avtomobile. |
| L-16 |
CU |
Dopustni so objekti in dejavnosti v skladu z ostalimi pogoji tega odloka. Posege in ureditve na delu EUP, ki posega na poplavno območje, je treba načrtovati z upoštevanjem uredbe, ki ureja pogoje in omejitve za poseganje v prostor ter za izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter zanje pridobiti vodno soglasje. |
| L-17/2 |
CU |
Ne posega se v priobalno zemljišče vodotoka. Priobalno zemljišče se zariše v projektno dokumentacijo na podlagi geodetskega načrta. |
| L-39 |
CD |
Dopustne so tudi obrtne dejavnosti in v skladu z dopustnimi dejavnostmi tudi objekti za potrebe teh dejavnosti, kot so delavnice (samostojne ali v okviru drugih obstoječih oz. predvidenih dopustnih objektov) in drugi spremljajoči objekti (skladišča, ipd.). Mejo s stanovanjskim območjem se glede na prostorske možnosti zasadi, ob njej se umeščajo manj hrupne dejavnosti in uredijo parkirišča in po potrebi zagotovi ustrezna protihrupna zaščita. |
| L-48/1, L-48/2 in L-48/4 |
IG, VC |
Na ožjem območju ob vodotoku, ki se nahaja v razredu srednje poplavne nevarnosti, na priobalno zemljišče vodotoka ni dovoljeno posegati. |
| M-02 |
SS |
Ob obstoječi cesti se zasadi drevored ali vsaj ena vrsta dreves na eni strani ceste. Stavbe imajo slemena oziroma daljšo stranico v isti smeri. |
| M-08, L-07 |
SK |
Investitorji novogradenj si morajo zagotoviti ustrezno pasivno zaščito pred hrupom skladno s pravilnikom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah. |
| M-12 |
BT |
Od gostinskih stavb so na območju dopustne le gostilne, restavracije in točilnice ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev. Gradnja objektov, odstranjevanje vegetacije, zasipavanje, nasipavanje (vključno z odlaganjem odpadnih materialov), odstranjevanje zemlje in/ali ruše na evidentiranem območju naravne vrednote Pristava — jezero (ID 727) se izvede v primeru, kadar ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote. Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, razgledišč, opazovališč, postavitvijo ograj, interpretacijskih tabel in opozorili, vendar na način, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema ter da je z dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo vznemirjala živali. Rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vplivata na rastline in živali, se ne izvajata, temveč se preusmerjata na doživljanje in spoznavanje narave. |
| POP-08/1 |
O |
Pred izvedbo širitev objektov, namenjenih okoljski infrastrukturi, je treba izdelati elaborat obremenitev s hrupom, v okviru katerega se preveri predvidene vrednosti hrupa na fasadah varovanih objektov v EUP POP-107. Po potrebi se v sklopu elaborata predvidi aktivne (prednostno) in pasivne protihrupne ukrepe. Izdela se tudi strokovno študijo o predvidenih obremenitvah z vonjavami in se določi ustrezen odmik ter uporaba takšnih tehnoloških postopkov, s katerimi se preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami |
| POP-27 |
Aa |
Dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega ali dejavnosti, povezane s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, so dovoljene le izven dosega poplavnih vod Q500. V postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje se za gradnjo stavb predhodno izdela hidrološko hidravlična preveritev vpliva predvidenih gradenj na poplavni režim in na njeni podlagi določijo pogoji in ukrepi za poseganje v prostor. Za gradnjo je treba pridobiti vodno soglasje. V priobalni pas ni dovoljeno posegati. |
| POP-53 |
BT |
Kompleks se uredi kot prostor za druženje in izobraževanje. V severozahodnem delu so od gostinskih stavb dopustne gostilne, restavracije in točilnice. Območje ribnikov se krajinsko uredi. Ob severovzhodni in jugozahodni strani ribnikov je dopustna postavitev drugih gostinskih stavb za kratkotrajno nastanitev (glamping hiške). V jugovzhodnem delu se uredi vstop na območje in parkirna mesta. V severozahodnem in osrednjem delu se dopusti postavitev pomožnih objektov za opravljanje osnovne dejavnosti. Za območje se zagotovi ustrezna komunalna opremljenost. Ker v bližini gradnja kanalizacijskega omrežja ni predvidena, se komunalne odpadne vode zbirajo in čistijo na mali komunalni čistilni napravi. |
| POP-230 |
BT |
Dejavnosti območja so gostinstvo, turizem, šport in rekreacija ter izobraževanje. Od osnovnih dejavnosti so dopustne dejavnost počitniških domov ipd. nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje, dejavnost avtokampov in taborov, dejavnost strežbe in pijač in drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Dopustna je gradnja vseh stavb in objektov za dopustne dejavnosti v skladu z določili tega odloka. V zahodnem delu območja je dopustna le ureditev športnih igrišč. |
| POP-445 |
BT |
Območje se uredi kot ekološka turistična kmetija, ki se nameni za dejavnosti kmetijstva, turizma, športa in rekreacije ter izobraževanja Dopustni so:
- objekti skladni z dopustnimi dejavnostmi,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov skladnih z dejavnostjo območja,
- prenova, rekonstrukcija in dozidava obstoječih objektov.
Uredi se manjši živalski vrt s potrebnimi objekti za njegovo delovanje, na severni strani območja zunanje parkirišče s prostori za shranjevanje mehanizacije pod njim, v jugovzhodnem delu pa centralni večnamenski objekt v sonaravni izvedbi za kratkotrajno nastanitev in izvedbo izobraževalnih delavnic.
|
| POP-518 |
BT |
Dopustni so objekti in dejavnosti v skladu z ostalimi pogoji tega odloka. Posege in ureditve na delu EUP, ki posega na poplavno območje, je treba načrtovati z upoštevanjem uredbe, ki ureja pogoje in omejitve za poseganje v prostor ter za izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter zanje pridobiti vodno soglasje. |
| POP-519, POP-579 |
BT |
Črni les Dopustni so objekti in dejavnosti v skladu z ostalimi pogoji tega odloka. Dejavnost turizma je dopustno dopolnjevati z drugimi nastanitvenimi in storitvenimi dejavnostmi. Oblikovanje stavb je lahko različno. |
| POP-605, POP-117, POP-397 |
Aa |
Gradnja novih stavb z varovanimi prostori ni dovoljena, dopustna je gradnja drugih objektov za dejavnosti, ki niso občutljive za hrup. Lastniki objektov so dolžni sami zagotoviti ustrezne ukrepe varstva pred hrupom. |
| POP-640 |
BT |
Dopustni so posegi in ureditve za potrebe vzpostavitve dejavnosti Čebelarskega izobraževalnega centra. Dopustna je postavitev glamping hišk vezanih na dejavnost apiturizma. |
| R-09/1 |
SK |
Na območju je dopustna tudi dejavnost turizma in objekti, potrebni za izvajanje dejavnosti turizma. |
| R-09/2 |
SS |
Območje je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prve stanovanjske stavbe celovito komunalno opremiti. Komunalno opremljanje po etapah ni dopustno. Vse nove stavbe imajo enako smer slemena oziroma je njihova daljša stranica v isti smeri. Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih. Faktor izrabe območja oziroma gradbene parcele je do 0,4. |
| S-10 |
CU, CD, ZS, |
Območje se ureja kot enoten kompleks, pri čemer se na CD dopustijo le objekti in dejavnosti ter spremljajoče ureditve, ki so vezani oz. funkcionalno dopolnjujejo prevladujočo športno rekreativno dejavnost na območju. Na CU so dopustne gradnje in ureditve za namen centralnih dejavnosti in vseh tistih dejavnosti, ki funkcionalno dopolnjujejo prevladujočo športno rekreativno dejavnost območja, vključno z bivanjem, ki ga je dopustno umestiti v del stavbe. Širitev območja za šport in rekreacijo ter gradnja novih stavb je mogoča le po predhodno izvedeni analizi tveganja za onesnaženje vodnega vira Pri vrtcu in skladno z njenimi zaključki ter ob upoštevanju v njej predvidenih ukrepov za zaščito vodnega vira. Analiza tveganja mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. |
| S-11 |
CU |
V dopustnih stanovanjskih stavbah morajo biti obvezno urejeni tudi prostori za nestanovanjsko dejavnost. Stavbe se locirajo v odmiku od ceste tako, da se med njima uredi širša pohodna površina (min. 4m). Ne glede na določila odloka se oblikujejo po avtohtonih vzorcih. |
| P-01, P-02, P-03, P-04, P-05, P-06, P-07, P-08, P-09, P-10, P-11, P-12, P-13, P-14, OP-03 - del in OP-20 - del |
K1, K2, ZD, PC |
- v območju zaščite razlivnih površin poplavnih voda za posege v prostor ne veljajo določila uredbe, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja;
- gradnja objektov in izvedba posegov, ki bi vplivali na zmanjšanje retencijske sposobnosti, na teh območjih ni dopustna, dovoljene so rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih;
- nasipavanje oziroma preoblikovanje terena na teh območjih ni dopustno, razen na delu OP-20 v povezavi z gradnjo severne obvoznice Lenarta skladno z ugotovitvami in ukrepi iz hidrološko hidravlične študije iz sedmega odstavka 100. člena tega odloka;
- dopustne so začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- dopustna je gradnja javne komunalne infrastrukture v skladu z mnenjem oziroma vodnim soglasjem pristojnega organa s področja upravljanja z vodami ter vodnogospodarske ureditve.
Na območju kmetijskih zemljišč objekti in posegi, navedeni kot dopustni v 22. točki tabele v osmem odstavku 64. člena, niso dopuščeni.
|
| P-09 - del |
VI |
Na delu EUP se izvede ustrezni inundacijski nasip s spremljajočimi ureditvami |
| POP-41, POP-358, POP-27, POP-456, L-48/1, L48/2, L-48/3, POP-234, POP-06, POP-214, POP-426, POP-531, POP-610, POP-503, POP-36, POP-318, POP-163, POP-309, SE-02, SE-04 |
|
Na območju pozidave v navedenih EUP je potrebno na objektih na zemljiščih, navedenih v sedmem odstavku 100. člena tega odloka, v fazi projektiranja ukrepov za zavarovanje pred visokimi vodami geodetsko posneti kote vhodnih odprtin obstoječih stavb (pragovi ipd.). Za izboljšanje poplavne varnosti obstoječe pozidave se izvedejo individualni ukrepi varovanja pred visokimi vodami, kot npr. montažni protipoplavni elementi vhodnih odprtin stavb ali ureditev lokalnih protipoplavnih ukrepov |
| L-24 - del, L-48/1 – del,L-48/2, L-48/4, L-53/2, L-54/1 in L-61 |
|
v navedenih EUP se izvede nasutje terena na koto 0,5 m nad koto Q100 |
| L-63 in L-42 - del |
|
v navedenih EUP se izvede nadvišanje obstoječega nasipa na varnostno višino min. 0,5 m med okvirno stac. km 4+010 do okvirno km 4+317 v dolžini približno 300 m |
| L-02 |
|
Na rastišču naravne vrednote se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami se tudi ne tepta. Podlago na rastišču se utrjuje zgolj na način, da se omogoči zadostno zračnost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom. Vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje. |
| G-01, G-02, G-03, G-04, G-05, G-06, G-07, G-08, G-09 in G-10 |
K1, K2 |
Za krčitve gozda v tistih EUP, ki ležijo na erozijskem ali plazljivem območju, je treba pridobiti geološko mnenje glede sprejemljivosti izvedbe krčitve gozda z vidika ogroženosti zaradi erozije in/ali zemeljskih plazov. Krčitve se dejansko izvede le v tistih delih območij EUP, kjer bo iz mnenja razvidno, da je krčitev gozda mogoče izvesti brez povečanja erozijske ogroženosti ali ogroženosti zaradi zemeljskih plazov. |
| G-02 |
K1 |
Na območju je treba upoštevati ukrepe, navedene v dokumentaciji »Geološko – geotehnično mnenje o stabilnostnih razmerah in pogojih odprave zaraščanja na kmetijskem zemljišču s parcelno št. 1259 k .o. Spodnje Partinje« (izdelal Geoing d.o.o., št. mnenja 38-V/25, maj 2025). |
| DN-09, DN-10, DN-11, DN-13, G-03, L-13, L-14, L-24, L-29, L-50, L-51, POP-13, POP-17, POP-30, POP-35, POP-96, POP-123, POP-176, POP-231, POP-305, POP-385, POP-416, POP-443, POP-445, POP-495, POP-506, R-02, S-04, SG-07, V-15, V-17, V-19, V-21, Z-01, Z-11, Z-12, Z-15, Z-17, Z-19 |
SS, SK, An, Aa, PC, CU, IP, BT |
Na navedenih EUP je treba na območjih, določenih na karti 4.2. v Prikazu stanja prostora, upoštevati omilitvene ukrepe v zvezi z možnostjo pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, kot so določeni v 101. členu tega odloka |
| S-10 |
CD |
Pri gradnji vrtca se upoštevajo omilitveni ukrepi, opredeljeni v elaboratu »Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira »Pri vrtcu« v naselju Selce zaradi rušitve in novogradnje vrtca v fazi sprejemanja OPN občine Lenart« (izdelal G-Whisper d.o.o., št. proj. 2516-E1, 21. 07. 2025) |
| L-06/2 |
CU |
Območje se nameni zdravstveni dejavnosti. Za gradnjo objektov, ki omogočajo in podpirajo navedeno dejavnost, se upoštevajo splošni PIP ter naslednji podrobnejši PIP:
- višina: največ K+P+4;
- faktor zazidanosti: največ 0,8;
- delež zelenih površin: najmanj 20 %;
- odmiki od parcelnih meja 2 m, če ne motijo sosednje posesti, manjši odmiki so dovoljeni s soglasji sosedov;
- parkiranje: najmanj 1 PM/3 postelje, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce. V primeru odstopanja od načrtovane zdravstvene dejavnosti je treba pripraviti OPPN, v katerem se upoštevajo splošni PIP; v tem primeru ne veljajo prej navedeni podrobnejši PIP.
|
(2) Pri poseganju na območja poplavne ogroženosti je potrebno poleg določil 100. člena odloka upoštevati še:
- gradnja objektov in drugih posegov v EUP L-41, L-42, L-43, L-44, L-45, L-48/1, L-48/2, L-48/3, L-48/4, L-55 in L-61 je dopustna ob izvedbi v HHŠ predvidenih protipoplavnih ukrepov, vključno z inundacijskim suhim zadrževalnikom v P-09 ter ob upoštevanju statusa območij trajne zaščite poplavnih površin oziroma ob upoštevanju določil predpisa, ki ureja pogoje in omejitve za poseganje v prostor ter za izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja oziroma mnenja;
- gradnja obvozne ceste naselja Lenart je dopustna po izvedbi v HHŠ predvidenih protipoplavnih ukrepov oziroma vzporedno z njimi, pri čemer morajo biti protipoplavni ukrepi izvedeni pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za obvozno cesto;
- na delu EUP OP-20 se po izvedbi severne obvoznice Lenarta opredelijo območja trajnih retencij skladno z ugotovitvami in ukrepi iz hidrološko hidravlične študije iz sedmega odstavka 100. člena tega odloka. Za območje trajne zaščite poplavnih površin veljajo omejitve in pogoji, navedeni v prejšnjem odstavku tega člena;
- območja trajne zaščite poplavnih površin se zagotavljajo v okviru kmetijskih zemljišč v EUP P-01, P-02, P-07, P-08, P-09, P-10, P-11, P-12, P-13, P-14 in OP-03 - del ter na območjih stavbnih zemljišč na območju EUP P-03, P-04, P-05, P-06 in OP-20 - del. Za območja trajne zaščite poplavnih površin veljajo omejitve in pogoji, navedeni v 100. členu in v prvem odstavku tega člena tega odloka;
- na območju EUP, navedenih v sedmem odstavku 100. člena, ki se nahajajo na območjih, ogroženih zaradi poplav, se načrtovanje posegov na obstoječih stavbah izvede v skladu s pogoji pristojne inštitucije s področja upravljanja z vodami, predhodno pa mora občina oziroma drug investitor v fazi projektiranja ukrepov za zavarovanje pred visokimi vodami zagotoviti geodetsko izmero višin odprtin stavb in predvideti individualne ukrepe za varovanje obstoječe pozidave pred visokimi vodami;
- na območju EUP POP-27 se v postopku priprave DGD za posege (gradnjo stavb) predhodno izdela hidrološko hidravlična preveritev vpliva predvidenih gradenj na poplavni režim in na njeni podlagi določijo pogoji in ukrepi za poseganje v prostor;
- na območju EUP SE-01 in LO-02 novogradnja stavb na območju razreda majhne poplavne nevarnosti ni dopustna.
(3) Na območjih PEUP OP-01/1 in OP-02/4 z ONRP kmetijska zemljišča se kmetijska zemljišča vzpostavijo skladno z izdanimi odločbami o krčitvi gozda za kmetijske namene.
4. OBMOČJA UREJANJA S PODROBNEJŠIMI PROSTORSKIMI AKTI
115. člen
(območja urejanja z veljavnimi PPA)
(1) Na območju EUP, navedenih v tabeli v nadaljevanju, veljajo za urejanje pogoji, določeni v veljavnih podrobnejših prostorskih aktih (občinskih in državnih) ter v tem členu dodatno določeni pogoji:
| EUP |
naziv odloka |
| L-06/1 |
Odlok o zazidalnem načrtu poslovno - stanovanjske cone (C-6) zahodno od Partizanske ceste v Lenartu v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 24/06 in 20/15) |
| L-30 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pretežno stanovanjsko rabo na območju vzhodno od Prežihove ulice v Lenartu v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 31/08 in 19/22) |
| L-53 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del poslovno - industrijske cone v Lenartu v Slovenskih goricah (NPIC I) (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/12) |
| L-54/2 |
Občinski podrobni prostorski načrt za del poslovno industrijske cone (NPIC II) v Lenartu v Slovenskih goricah v občini Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/18) Dodatno se upošteva, da je treba v sklopu ureditve povezovalne ceste zagotavljati ohranjanje odvodnje na melioracijskem jarku, ki ima v linijskem podatkovnem sloju za površinske vode v atlasu voda identifikacijsko oznako HLINPV_68961. |
| L-62 |
Odlok o zazidalnem načrtu za območje stanovanjsko - obrtne cone v Lenartu (Uradni list RS, št. 6/93, Medobčinski uradni vestnik, št. 35/07) |
| V-22 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo na delu območja naselja Sp. Voličina (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/11) |
|
DPA-02- del DPA-03
DPA-05
DPA-08
|
Državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Lenart - Spodnja Senarska (Uradni list RS, št. 109/04, 37/05, 33/07- ZPNačrt, 80/10 – ZUPUDPP) |
|
DPA-06
DPA-07
|
Državni lokacijski načrt za DV 2x110 kV Lenart – Radenci (Uradni list RS, št. 20/09, 80/10 – ZUPUDPP) |
|
DPA-01
DPA-02 - del
DPA-04
|
Lokacijski načrt za odsek avtoceste Maribor – Lenart (Uradni list RS, št. 68/02, 110/02 – ZUreP-1, 33/07 – ZPNačrt) |
| POP-08/3 |
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ravnanja z odpadki v občini Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/25). |
(2) Veljavne občinske podrobnejše prostorske akte je dopustno spreminjati in dopolnjevati ali jih nadomestiti z novimi OPPN. Pri spremembah in dopolnitvah ali pripravi novega OPPN je treba upoštevati določbe tega odloka, razen dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, faktorjev, velikosti objektov in lege, če so z veljavnim podrobnejšim prostorskim aktom določeni drugače, kot s tem odlokom. V tem primeru se lahko upoštevajo določbe veljavnega podrobnejšega prostorskega akta, ki je predmet spremembe.
116. člen
(usmeritve za območja urejanja s predvidenimi OPPN - OPPNp)
(1) Pri pripravi OPPN-jev za posamezne EUP se kot izhodišče upošteva z odlokom opredeljene splošne PIP, ki se v izvedbenem aktu lahko podrobneje določijo ali spremenijo tako, da se ohrani opredeljena PNRP, pri čemer se v celoti upoštevajo s tem odlokom določeni varstveni PIP, in usmeritve, določene v nadaljevanju.
| EUP |
PNRP |
Usmeritve za OPPNp |
| DN-06 |
SS |
Na južnem delu območja ob osrednji prometnici v naselju je dopustna tudi večstanovanjska gradnja v skladu z določili odloka vendar etažnosti največ P+1+M. Ob osrednji prometnici iz katere se uredi tudi interni dovoz na območje, se zasadi vrsta dreves.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
|
| DN-08 |
SK |
Dopustne stavbe so z daljšo stranico postavljene vzporedno s cesto. Severni rob EUP ob osrednji cesti v naselju se zasadi vrsta dreves. Notranja dovozna interna cesta se lahko uredi tudi kot skupna prometna površina. Oblikovanje stavb je dopustno tudi različno.
Faktor izrabe območja je do 0,4.
|
| L-04 |
SS |
Dopustna je tudi gradnja večstanovanjske stavbe ali ene z odlokom dopustne večje nestanovanjske stavbe. Samo v teh primerih je lahko urejen dovoz - dostop iz vzhodno potekajoče ceste.
Oblikovanje stavb je dopustno različno.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
|
| L-14 |
SS |
Pred načrtovanjem prostorske ureditve je potrebno izdelati geološko geomehansko mnenje.
Prometna mreža naj se v največji možni meri navezuje na obstoječe prometnice.
Do vzhodnega centralnega območja, ceste in pokopališča se uredi vsaj pešpot.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
Po zahodnem robu območja se izven območja srednje poplavne nevarnosti predvidi cestna povezava s spremljajočimi ureditvami (peš, kolesarske poti).
Gradnja stavb naj se načrtuje izven poplavno ogroženega območja.
Na območju je treba upoštevati omilitvene ukrepe v zvezi z možnostjo pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, kot so določeni v 101. členu tega odloka.
|
| L-17/1, P-06 |
BC, ZD |
Območje L-17/1 se uredi kot športno-rekreativni center s spremljajočo turistično dejavnostjo, kjer se obstoječe ureditve v možni meri ohranjajo in dopolnjujejo z novimi prostorskimi ureditvami.
Struga Globovnice se ureja v skladu s pogoji organa, pristojnega za vode.
Gradnja stavb je dopustna le izven območij določenih razredov poplavne nevarnosti. EUP P-06 se nameni trajni zaščiti poplavnih površin z izključno nepozidanimi zelenimi površinami.
|
| L-28 |
SS |
Pri načrtovanju ureditve območja je potrebno ustrezno upoštevati prisotnost spomenika kulturne dediščine in predhodno pridobiti geološko mnenje.
Prometna mreža naj se navezuje na obstoječe prometnice ob območju.
V severnem delu ob regionalni cesti se lahko zgradijo tudi večstanovanjske stavbe.
Uredi se javna površina za druženje ipd. v velikosti min 200m2. Ob zahodnem robu se zasadi vrsta dreves.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
|
| L-42 |
IG |
Območje se zasadi glede na prostorske možnosti po severni in zahodni meji z vrsto dreves.
Strehe novogradenj so enake barve, fasade ob obstoječih prometnicah (severni in zahodni) se oblikujejo bolj kakovostno.
Na vzhodni strani območja ob vodotoku Velka se izvede nadvišanje obstoječega nasipa na varnostno višino min. 0,5 m; podrobnejši pogoji nadvišanja nasipa se določijo v OPPNp.
Ne glede na določila prvega odstavka 62. člena tega odloka se lahko obstoječe dejavnosti na območju do sprejetja OPPNp ohranijo, ni jih pa dopustno širiti izven obstoječih gradbenih parcel. Na obstoječih gradbenih parcelah so dopustni vsi posegi, kot so s tem odlokom določeni za PNRP IG..
|
| L-46 |
SS, CU |
Na območju s PNRP CU je dopustno različno oblikovanje stavb. |
| L-55 |
IG |
Ob načrtovanih prometnicah se zasadijo vrste dreves. Med njimi je dopustna ureditev parkirnih mest. Strehe objektov imajo enako barvo kritine, fasade stavb, orientirane proti (načrtovanim) obodnim prometnicam, se oblikujejo bolj kakovostno.
Zagotavljati je potrebno ohranjanje odvodnje na melioracijskem jarku, ki ima v linijskem podatkovnem sloju za površinske vode v atlasu voda identifikacijsko oznako HLINPV_68961.
|
| L-56 |
CD |
Dopustne so obrtne dejavnosti in v skladu z dopustnimi dejavnostmi tudi objekti kot so delavnice (samostojne ali v okviru drugih obstoječih oz. predvidenih dopustnih objektov) in drugi spremljajoči objekti (skladišča, ipd.). Mejo s stanovanjskim območjem (parcela št. 65/2 k. o. Lenart v Slovenskih goricah) se zasadi, pri umeščanju stavb in objektov se upošteva pogoje za zagotavljanje varstva pred hrupom za stanovanjska območja. Hrupne dejavnosti se umeščajo v ustrezni oddaljenosti od stanovanj. Glede na vrsto dejavnosti se zagotovi tudi ustrezna protihrupna zaščita. |
| L-59 |
ZK |
Območje predstavlja prostorski rezervat za pokopališče in se na vzhodni ter južni meji zasadi z vrsto dreves. |
| L-60 |
ZV |
Območje se po robovih zasadi z avtohtono vegetacijo. Na njemu so dopustni enaki leseni pomožni objekti za shranjevanje orodja ipd. Ograjevanje ni dopustno. |
| L-61 |
IG |
Območje se po severnem, zahodnem in južnem robu zasadi z vrsto dreves.
Strehe stavb so enake barve. Fasade ob načrtovani južni cesti so oblikovane bolj kakovostno.
|
| L-63 |
IG |
Ob načrtovanih prometnicah se zasadijo vrste dreves. Med njimi je dopustna ureditev parkirnih mest. Strehe objektov imajo enako barvo kritine, fasade stavb, orientirane proti (načrtovanim) glavnim prometnicam, se oblikujejo bolj kakovostno.
Na vzhodni strani območja ob vodotoku Velka se izvede nadvišanje obstoječega nasipa na varnostno višino min. 0,5 m; podrobnejši pogoji nadvišanja nasipa se določijo v OPPNp.
|
| LO-06 |
SK |
Vse nove stavbe imajo enako smer slemena oziroma je njihova daljša stranica v isti smeri. Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja oziroma gradbene parcele je do 0,4.
|
| LO-07 |
SK |
Ob obstoječi cesti se zasadi drevored ali vsaj ena vrsta dreves na zahodni strani ceste. Vse nove stavbe na eni strani ceste imajo enako smer slemena oziroma je njihova daljša stranica v isti smeri. V južnem delu zahodnega dela EUP je dopustna večstanovanjska gradnja z največjo etažnostjo P+1+M in ostalimi določili odloka za njo.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja je do 0,4.
|
| |
|
|
| M-10 |
SS |
Vzhodna obstoječa cesta se poveže z zahodno načrtovano, ki je že parcelirana. Dopusten je tudi koncept zazidave, ki ju ne poveže, vendar mora ta obvezno vsebovati njuno povezava v obliki pešpoti.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
|
| M-11 |
BT |
Območje naj se ureja celovito, izdela se skupna idejna zasnova.
Območje se po severovzhodnem in vzhodnem robu zasadi z drevjem. Obvezno se uredi peš povezava z naseljem, lahko pa še en dovoz na območje.
Dopustna je tudi ureditev, ki dopolnjuje obstoječo turistično ponudbo kot npr.: postajališča za avtodome, glamping hišice - šotore, parkirišče, piknik prostore, različna igrišča idr.
Oblikovanje stavb je lahko različno.
|
| OP-20 |
PC |
Načrtujejo se gradnje in spremljajoče prostorske ureditve za severno obvoznico naselja Lenart. Predhodno je potrebno pridobiti strokovna mnenja glede vplivov načrtovanih prostorskih ureditev na prisotne ogrožene vrste ptic, metuljev in rib na obravnavanem območju. V primeru ugotovljenega vpliva naj se pri načrtovanju prostorskih ureditev upoštevajo v okviru izdelanega strokovnega mnenja predlagani ukrepi za preprečitev povzročitve škode na posamezni vrsti, ki se izvedejo pred gradnjo obvoznice in spremljajočih prostorskih ureditev.
V gozdnem delu trase naj se v pasu med cestiščem in robom EUP ustvari in vzdržuje strukturiran gozdni rob z obsežnim grmovnim slojem, ki bo zmanjševal širjenje zvoka v globino gozdnega prostora.
Obvoznica naj se v delu, ki prečka dolino, v kateri je bil izveden nadomestni habitat za dvoživke v Črnem lesu, izvede z izgradnjo novega mostu dolžine cca 46 metrov preko obstoječe grape. Pred mostom naj se, na obeh straneh cestišča, izvede betonska varovalna ograja za usmerjanje dvoživk med migracijami pred mostom v dolžini cca 100 metrov, med mostom in viaduktom čez dolino naj se, na obeh straneh cestišča, izvede betonske varovalne ograje za usmerjanje dvoživk med migracijami v dolžini cca 300 metrov. Vgradnja betonskih elementov varovalne ograje za dvoživke se načrtuje obojestransko oz. pod bankino v odvodnem jarku..
Na odseku trase v dolini potoka Velka se obvoznico opremi z protihrupnimi ograjami.
Pripravljalna dela in gradnjo je dovoljeno izvesti samo zunaj gnezditvene sezone ptic (15. avgust do 15.marec).
Največja dovoljena hitrost na obvoznici se omeji na 60 km/h, s čimer se bo zmanjšalo motnje zaradi hrupa in verjetnost povečanja smrtnosti zaradi trkov z vozili.
Med gradnjo in po izvedbi posega se omogoči kmetovanje in gospodarjenje z gozdom ter dostop do sosednjih kmetijskih in gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
Po končani gradnji se vsa zemljišča, ki ne bodo pozidana, vrne v primarno namensko rabo.
Pri podrobnejšem prostorskem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati ugotovitve in vključiti predlagane ukrepe hidrološko hidravlične študije iz sedmega odstavka 100. člena tega odloka. Na delu EUP se po izvedbi severne obvoznice opredelijo območja trajnih retencij skladno z ugotovitvami in ukrepi navedene študije. Za območja trajne zaščite poplavnih površin veljajo pogoji in omejitve, navedeni v 114. členu tega odloka.
Predhodno je potrebno izdelati strokovne podlage za presojo vpliva posega na vodno in priobalno zemljišče (Elaborat – Presoja vpliva na stanje površinskih voda) in morebitne omilitvene ukrepe vključiti v podrobnejše prostorsko načrtovanje.
Predhodno je potrebno izdelati tudi geološko geomehansko mnenje ter ukrepe vključiti v podrobnejše prostorsko načrtovanje. Potrebno je izdelati elaborat obremenitev s hrupom, v okviru katerega se preveri predvidene vrednosti hrupa na fasadah varovanih objektov vsaj v EUP POP-105, POP-23 in POP-214. Po potrebi se v sklopu elaborata predvidi aktivne (prednostno) in pasivne protihrupne ukrepe.
Na območju enote kulturne dediščine Lenart v Slovenskih goricah – Gomilno grobišče (EŠD 1480,spomenik), preko katere poteka obvozna cesta, se ob obvoznici omogoči manjše postajališče, gomilno območje pa se uredi za prikaz spomenika »in situ«.
|
| POP-08/2 |
O |
Območje se nameni preselitvi obstoječe dejavnosti predelave odpadkov iz občinskega središča.
Da se preveri morebitna prisotnost arheoloških ostalin, občina pred pričetkom izdelave OPPNp zaprosi ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, za mnenje glede potrebnosti izvedbe predhodnih arheoloških raziskav in če bo potrebno, tudi zagotovi njihovo izvedbo ter zaključke poročila o predhodnih arheoloških raziskavah upošteva pri pripravi OPPNp.
Na severni strani območja se izvede zeleni pas med severnim robom parcel do predvidenih objektov (kombinacija avtohtonega visokoraslega drevja in grmičevja, da se zagotovi čim gostejša naravna bariera). V primeru nastanka viškov zemeljskega materiala na lokaciji gradbišča naj se material uporabi za izvedbo nasipa ob severnem robu območja, kot dodatna zaščita, vegetacija pa se zasadi na nasipu. Postavitev objektov se načrtuje čim bolj južno in na način, da so pomembnejši viri hrupa (npr. klimati, manipulacijske površine, morebitne predelovalne površine na prostem, dostavne rampe in parkirna mesta za tovorna vozila) obrnjeni stran od stanovanjskih objektov v POP-107 oziroma na način, da predvideni skladiščno predelovalni objekt in upravna stavba predstavljajo bariero med območjem s pomembnejšimi viri hrupa in stanovanjskimi objekti v POP-107.
V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se zagotovi izdelava elaborata hrupa za gradnjo in obratovanje centra; glede na rezultate se v projektu po potrebi zagotovi izdelavo aktivne protihrupne zaščite (npr. protihrupna ograja) za dovoz in za območje predelave/skladiščenja odpadkov.
|
| POP-305 |
BT |
Območje se naj ureja celovito, izdela naj se skupna idejna zasnova.
Opredeli se naj več podenot, ki se zapolnjujejo zaporedno; nazadnje se zapolni del, ki je najbolj oddaljen od dostopa oz. parkirišča na severni strani ter od obstoječe stavbe.
Od gostinskih stavb so na območju dopustne le gostilne, restavracije in točilnice ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
Dostop na območje je s severne strani, kjer se uredi parkirišče.
Obstoječe krajinske ureditve (gozd, vinograd, travnik) se naj ohranijo. V okviru njih je dopustna postavitev manjših hišk za kratkotrajno nastanitev v sonaravni, leseni izvedbi (glamping, hiške na drevesih, ipd.). Objekte in drugo infrastrukturo se umesti v gozd tako, da se drevesa in drevesna zarast ohrani v največji možni meri. Promet z avtomobili se na območju hišk (območju gozda) prepove. Objekte naj se osvetljuje z oranžnimi (amber) LED svetili ali belimi LED s filtrom, ki ne prepušča modre svetlobe pod 500 nm.
Območje naj povezuje osrednja komunikacija, ki zaokroža in povezuje posamezne dele v celoto.
Za območje se zagotovi ustrezna komunalna opremljenost. Ker v bližini gradnja kanalizacijskega omrežja ni predvidena, se komunalne odpadne vode zbirajo in čistijo na mali komunalni čistilni napravi.
Pred izdelavo OPPN je dopustna rekonstrukcija in prizidava obstoječe stavbe ter sprememba njene namembnosti v skladu z dopustnimi dejavnostmi območja.
|
| R-02 |
SS |
Prometna mreža se uredi na območju EUP čim bolj odprto in pretočno oziroma brez slepih zaključkov Ti so dopustni le izjemoma. Za napajanje severnega dela se uredita vsaj dva priključka od obstoječih cest. Na tem delu so dopustne tudi večstanovanjske stavbe in obvezno se uredi javna površina za druženje v velikosti min 200 m2.
Oblikovanje stavb je lahko različno.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
Na območju je treba upoštevati omilitvene ukrepe v zvezi z možnostjo pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, kot so določeni v 101. členu tega odloka.V-15.
|
| R-08 |
SS |
Vsi dovozi do posameznih parcel se uredijo iz obstoječe notranje interne ceste v naselju in ne iz regionalne. Iz nje je dopusten dovoz le za potrebe oziroma v kolikor se ob njej zgradi nestanovanjska stavba.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
|
| R-10 |
SS |
Dovozi do posameznih parcel se uredijo iz interne ceste in ne iz regionalne.
Oblikovanje stavb je lahko različno.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
|
| S-09 |
BD |
Vsaj po dva objekta ob dostopni cesti morata imeti skupen priključek nanjo. Objeti so z daljšo stranico enako postavljeni. Ob cesti se zasadi vrsta dreves. |
| V-07 |
CU |
Na območje se uredi le en dovoz. Ob vodotoku se izvede zasaditev in pešpot. Višina novogradenj kljub opredeljeni z odlokom, ne sme presegati višine najvišje neposredno ležeče stavbe ob območju. Ob obstoječi severozahodno potekajoči cesti se uredi širša pohodna površina, lahko tudi v obliki razširjenega pločnika z zasajenimi drevesi.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
|
| V-10 |
IG |
Območje se po vseh robovih zasadi z drevjem. Dopusten je le en dovoz na območje. Ob vodotoku se izvede poleg zasaditev še pešpot, za katero se predvidi, da se bo nadaljevala ob vodotoku na večjem območju in lahko tudi na izmeničnih straneh.
Vse stavbe naj imajo enako kritino in so z daljšo stranico enako orientirane. Ob obstoječi severno potekajoči cesti se stavbe orientirajo s poslovnim delom proti njej. V kolikor tehnologija delovnega procesa to ne omogoča, morajo biti severne fasade oblikovane bolj urbano, estetsko, zanimivo in ne zgolj funkcionalno, tehnološko ipd..
Oblikovanje stavb je lahko različno.
Pri načrtovanju posegov in ureditev na območje se upošteva določila tega odloka glede zagotavljanja varstva zdravja ljudi, še posebej pred hrupom. Zaradi stika s stanovanjskim območjem v EUP V-15 se morasevernimi fasadami stavbPH. Stac se zagotovijo parkirne površine, ki se ustrezno zasadijo.evnem času.a zdravja ljudi, še po pred severnimi fasadami stavb zagotoviti pogoje za III. SVPH. Dopustne so le dejavnosti, ki so manj moteče zaradi povzročanja hrupa. Stavbe in skladiščne ter manipulativne površine naj se locirajo na južni del območja, v severnem delu se zagotovijo parkirne površine, ki se ustrezno zasadijo.
|
| V-13 |
SS |
Severni rob se zasadi z vrsto dreves. Dovozno se območje uredi iz dveh strani. Stavbe so enako orientirane z daljšo stranico in imajo enako kritino oziroma enake barve.
Oblikovanje stavb je lahko različno.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
|
| V-17 |
SS |
Prometna mreža se mora optimalno navezovati na obstoječe prometnice v naselju, ki potekajo po robovih območja. Oblikuje se osrednja prometnica območja, ki se tudi zasadi z vegetacijo, ob njej pa se uredi javna površina za druženje ipd. v velikosti min 200 m2.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
Na območju je treba upoštevati omilitvene ukrepe v zvezi z možnostjo pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, kot so določeni v 101. členu tega odloka
|
| V-19 |
SS, ZS |
Z obstoječo južno ležečo zazidavo oziroma naseljem se uredi vsaj ena peš povezava, ki ne poteka ob vzhodni dostopni cesti. Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Na območju je treba upoštevati omilitvene ukrepe v zvezi z možnostjo pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, kot so določeni v 101. členu tega odloka
|
| V-21/2 |
SS |
Stavbe so enako orientirane z daljšo stranico in imajo enako kritino oziroma enake barve.
Oblikovanje stavb je lahko različno.
Faktor izrabe območja je do 0,6.
Na območju je treba upoštevati omilitvene ukrepe v zvezi z možnostjo pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov, kot so določeni v 101. členu tega odloka.
|
| POP-01/2 |
An |
Dovozno se območje uredi iz dveh strani. Stavbe so enako orientirane z daljšo stranico in imajo enako kritino oziroma enake barve.
Oblikovanje stavb je po avtohtonih vzorcih.
Faktor izrabe območja je do 0,4.
|
(2) Ob robovih industrijskih con in bivalnih območij, kjer je to prostorsko možno, se v čim večji možni meri zasadijo drevesa, ki pripomorejo k preprečevanju toplotnih otokov.
(3) V OPPN se vrednosti FZ, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Prekoračitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so za načrtovane objekte zagotovljene predpisane odprte bivalne površine (FOBP) in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka.
(4) Odstopanja od določil za oblikovanje objektov v OPPN so možna, če za to obstajajo strokovne podlage z utemeljitvijo in obrazložitvijo odstopanj oziroma se za posamezne objekte ali območje OPPN izvede javni natečaj.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
117. člen
(stopnja natančnosti)
(1) Meje NRP in EUP so določene na podlagi zemljiško katastrskih prikazov iz različnih obdobij, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1 : 5.000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej NRP in EUP je enaka položajni natančnosti zemljiško katastrskega prikaza, če meja NRP ali EUP sovpada s parcelno mejo. Če meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje NRP in EUP odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskim prikazom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) Če zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) Če je za določitev meje med območji NRP ali meje med EUP uporabljen topografski podatek in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo korektno opredelitev NRP oziroma PNRP ali onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je dopustna oziroma potrebna interpretacija natančnosti zemljiško katastrskega prikaza v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacijo poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta oziroma na podlagi izdelanega geodetskega načrta s posnetim dejanskim stanjem. Interpretacija se šteje za sestavni del tega akta in se jo obvezno upošteva v okviru izdaje mnenja v postopku pridobivanja dovoljenja za gradnjo, pri izvajanju drugih posegov v prostor, za katera dovoljenja za gradnjo niso potrebna oziroma v drugih postopkih, v katerih se upošteva ali uporablja ta odlok.
118. člen
(odstopanja od PIP)
(1) Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt so v neskladju s PIP tega odloka,
- uporabna površina se ne povečuje za več kot 30 %;
- prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, bi pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.
(2) Dopustna so odstopanja od PIP za oblikovanje gradbenih parcel, zelenih površin, regulacijskih linij in preostalih PIP, določenih s tem odlokom, če so potrebna zaradi prilagajanja načrtovanim oziroma spremenjenim omrežjem in ureditvam prometnih površin in druge GJI, tako da se zagotovijo urbanistično (funkcionalno in ambientalno) skladne ureditve in se gradi kakovosten ulični oziroma javni prostor.
(3) Na površinah posameznih PNRP so poleg objektov, navedenih v PIP glede dopustnih objektov, dopustni tudi objekti, ki jih je ob upoštevanju tehničnih smernic za razvrščanje objektov mogoče razvrstiti med objekte, ki so smiselno skladni s PIP za posamične PNRP, določene s tem odlokom.
119. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah doslej veljavnih prostorskih aktov ali po določbah tega odloka, v kolikor so za investitorja ugodnejši. Za pričetek postopka po tem členu se šteje pridobljeno pozitivno mnenje o skladnosti dokumentacije za gradbeno dovoljenje (DGD) s prostorskimi akti oziroma primerljivi dokument v primerih, ko za izvedbo posega v prostor gradbeno dovoljenje ni potrebno.
120. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih in drugih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
- Dolgoročni plan Občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 42/87 in 24/88 ter Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94, 56/97, 71/98, 44/02, 78/04 in Medobčinski uradni vestnik št. 20/10, 8/13);
- Družbeni plan Občine Lenart za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list RS, št. 60/93, 62/94, 56/97, 71/98, 44/02, 78/04 in Medobčinski uradni vestnik, št. 20/10, 8/13);
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 2/01, 74/04 in Medobčinski uradni vestnik št. 24/05, 35/07, 9/10 - obvezna razlaga, 8/11 - obvezna razlaga, 5/14, 12/16, 16/18);
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/14 – novela, 20/14, 16/18);
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Zavrh (Uradni list RS, št. 54/95, Medobčinski uradni vestnik, št. 27/06);
- Odlok o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske gradnje v Voličini "Nad osnovno šolo" (Uradni list RS, št. 26/1988, 40/2003; delno razveljavljen s PUP iz Medobčinskega uradnega vestnika, št. 35/07);
- Odlok o zazidalnem načrtu za območje stanovanjsko - obrtne cone v Lenartu (Uradni list RS, št. 6/93 in Medobčinski uradni vestnik, št. 35/07) – razen na EUP L-62;
- Odlok o ureditvenem načrtu za kompleks rekreacijskega centra ob Globovnici - Polena (Uradni list RS, št. 58/03);
- Odlok o zazidalnem načrtu poslovno - stanovanjske cone (C-6) zahodno od Partizanske ceste v Lenartu v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 24/06 in 20/15) – na EUP L-06/2;
- Odlok o zazidalnem načrtu "Novi center" v Lenartu (Uradni list SRS, št. 11/87, Uradni list RS, št. 27/95 in 36/00; Medobčinski uradni vestnik, št. 13/05, 21/09 in 24/10);
- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del centralne cone v Lenartu v Slovenski goricah - območje med Mariborsko cesto in ŠRC Polena (Medobčinski uradni vestnik, št. 16/11);
- Odlok o zazidalnem načrtu dela industrijske cone v Lenartu za organizacije združenega dela Klemos, Livarna in Unior (Uradni list RS, št. 6/88, 67/95, 84/00, 58/03);
- Občinski podrobni prostorski načrt za del poslovno industrijske cone (NPIC II) v Lenartu v Slovenskih goricah v občini Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/18) – razen na EUP L-54/2;
- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del industrijske cone v Lenartu v Slovenskih goricah - bivše območje Agrokombinata - KSC (Medobčinski uradni vestnik, št. 4/10);
- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del poslovno - industrijske cone v Lenartu (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/08).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati tudi prvi odstavek 3. člena in 4. člen Odloka o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/21 in 1/25).
121. člen
(vpogled v OPN)
OPN je v analogni obliki na vpogled v prostorih Občine Lenart in na spletni strani »www.lenart.si«.
122. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina, uporabljati pa se začne 01. 05. 2026.
Številka: 3500-71/2007
Datum: 04. 03. 2026
Občina Lenart
Janez Kramberger, župan
